Davidov Blog

Napake 404 so žal sestavni del navigiranja po spletu in se prikažejo kadar uporabnik zahteva premaknjeno, manjkajočo ali neobstoječo stran. Za uporabnika to lahko pomeni, da ni dobil vsebine, ki jo je potreboval, za lastnika spletnega mesta pa da, je pravkar izgubil potencialno stranko. Zato je z vidika uporabniške izkušnje in optimizacije za iskalnike priporočljivo stran napake 404 prilagoditi.

Obstaja več načinov za ustvarjanje stran napake 404 po meri, razlago pa raje prepustim: napotki za posamezne vrste serverjev, napotki za Wordpress. Je pa za tovrstno urejanje potrebno imeti zadovoljivo stopnjo administratorskih pravic za server, kjer gostuje naše spletno mesto.

Najpogostejši razlogi zakaj se uporabnik znajde na strani napake 404 so trije: napačno vtipkan url ali zastarel bookmark/favourite, zastarela povezava v rezultatih poizvedbe na iskalniku, nedelujoča povezava znotraj spletnega mesta.

Ne glede na razlog naj stran napake 404 uporabniku pove na katerem spletnem mestu se je znašel, verjeten razlog zakaj je tam in predvsem kam lahko gre po informacije oziroma vsebino, ki jo potreboval. Cilj je namreč uporabnika zadržati na spletnem mestu in preprečiti, da zaradi napake 404 ne odide.

Da bi to dosegli je za začetek smiselno vizualno poenotiti stran napake 404 s splošno vizualno podobo spletnega mesta. Nato lahko prilagodimo besedilo v katerem po možnosti sploh ne uporabimo fraze napaka 404. Uporabniku raje na prijazen in jedrnat način povemo kje in zakaj je ter ga preusmerimo na vstopno stran spletnega mesta.

Zelo priporočljivo je vključiti tudi povezavo na kazalo vsebin na spletnem mestu in polje internega iskalnika. Pri sestavi strani se držimo načela manj je več, ker se bo tako lahko uporabnik lažje in hitreje rešil iz 404 slepe ulice. Prav tako ni priporočljivo vključiti običajne navigacije, ker se hitro lahko zgodi zaostanek pri vzdrževanju in posledično nove nedelujoče povezave.

Za konec lahko postorimo še dve stvari: poskrbimo, da stran napake 404 iskalniki ne poindeksirajo (ali v robots.txt datoteki, ali z namensko meta oznako) ter spremljamo v kolikšen delež obiskov je bila vključena stran napake 404. Nekatere rešitve za spletno analitiko take podatke že vključujejo, Google Analytics v osnovi sicer ne, ampak ga v to ni problem prepričati.

Uporaba lastne prilagojene strani z napako 404 ni slaba poteza, sploh če pomislimo, da nas nič ne stane, da ne potrebuje vzdrževanja in da ohranja možnost, da se bodo obiskovalci pretvorili v stranke.

A ste že kdaj obupovali nad svojim spominom, kadar se je bilo treba prijaviti na enega izmed vseh tistih spletnih servisov na katerega ste se registrirali že v pamtiveku? Sam obupujem pogosto. Ne pomaga niti strategija enotnega uporabniškega imena in gesla. Prej ali slej je treba nekje obvezno imeti geslo sestavljeno iz 8 znakov, uporabniško ime ne sme imeti nobenega posebnega znaka (npr. podčrtaj), ali ti je geslo kar samodejno določeno.

Sem pa en izmed tistih, ki si veliko lažje zapomni obraz človeka, kot njegovo ime. Za vse tiste, ki imate dober vizualni spomin, je morda rešitev Passclicks. Funkcionalnost nadomesti besedilno z vizualnim geslom. Uporabnik enostavno klika na izbrane točke na sliki v določenem zaporedju. Težje je razložiti, kot poskusiti.

Zadevo je razvil Erik iz Mininova Labs, ki jih sicer ne poznam. A mojem mnenju rešitev predstavlja zanimivo alternativo besedilnim geslom, še zlasti z vidika uporabniške izkušnje. Pri tem je zanimivo, da večina uporabnikov klika na podobne točke - označena so z rdečo na testnem primeru, ki ga navajajo.

En izmed ključnih dejavnikov, ki vplivajo na uporabniško izkušnjo je gotovo hitrost delovanja spletnega mesta in hipno odzivanje na zahteve uporabnika. Odkar se je razmahnil širokopasovni dostop je bilo to vprašanje nekako potisnjeno v ozadje. Vsekakor pa ni odveč, če naredimo kar se da za hitro delovanje spletnega mesta in ga ne obtežujemo z malomarno napisano kodo.

Vendar je ugotoviti, kaj bi bilo potrebno spremeniti oziroma popraviti, da bi spletno mesto delalo hitreje, vsaj za uporabnike nevešče programiranja, kakršen sem tudi sam, lahko prezahtevna naloga. Ena izmed elegantnih rešitev kako se takim mukam izogniti je kombinacija dveh dodatkov za Firefox. Prvi je Firebug, drugi pa Yslow.

Firebug omogoča hipen dostop do vseh potrebnih informacij o kodiranju in zgradbi spletnega mesta neposredno med brskanjem. Posebej se mi je prikupila Inspect funkcija s katero se za vsak element spletnega mesta, ki je trenutno pod miškinim kurzorjem poudarjeno izpiše koda. Precej uporabna tudi kadar je potrebno hitro pogledati za malomarnostmi v kodi z vidika optimizacije v iskalnikih.

A kadar integriramo v Firebug še Yslow se podatki na razpolago še povečajo. Yslow samodejno analizira in oceni dejavnike hitrosti delovanja spletnega mesta na skali od A do F. Hkrati pa še pri vsakemu opozori, kaj je narobe in svetuje kako posamzeno zadevo popraviti. Če razlaga ni dovolj je na voljo še obširnejša v help zavihku.

Skratka spletno mesto ne deluje nikoli dovolj hitro,  s kombinacijo obeh orodij bo mogoče malo hitreje.

CommandShift3 je spletno mesto, kjer lahko preveriš koliko esteta se skriva v tebi. Na izbiro namreč ponuja pare screenshotov spletnih mest. Vsakič med dvema izbereš tistega, ki ti je bolj všeč in nato lahko primerjaš svojo izbiro z okusom ostalih.

Posvečeni v mac verjetno vedo, da je kombinacija tipk command + shift + 3 ekvivalent za screenshot, iz česar menda izhaja ime spletnega mesta. Na pcju je potrebno za to funkcijo pritisniti eno samo tipko imenovano print screen. Vsaj pri eni stvari pc ne zbeži v svoj kot.

CommandShift3 se mi zdi zanimiv, ker dejansko omogoča vpogled v okus spletnih uporabnikov. Če se npr. sprašuješ katera postavitev elementov se bolje obnese, lahko to tukaj hitro preveriš. Vpogled seveda ni končen, je pa vsaj osnovan na realnih podatkih in ne na predvidevanjih o tem kaj je vsem lepo in kaj ni. Skratka pri vsej ideji mi je najbolj všeč princip testiranja. Več testov, manj slabih zasnov spletnih mest.

Servis Netvibes uporabljam že dalj časa. Bil je en izmed pionirjev personaliziranih strani, a počasi ta okvir presega in se razvija v neke vrste posameznikovo nevralgično spletno točko. V Netvibesih lahko spremljam in segmentiram svoje rss vire, uporabljam tisič in en widget in povezujem svoje ostale social networking servise. Pri vsem skupaj mi je najbolj všeč, da lahko do vsega tega kjerkoli dostopam in da se mi ne izneveri tudi če odleti disk.

Sedaj je v private beta testiranju in z malo pomoči mi je uspelo pridobiti aktivacijsko kodo za njegovo Ginger izdajo. Te so sicer delili na nekaterih blogih (npr. 500 za TechCrunch). Po nekaj težavicah je prenos na novo verzijo popolnoma uspel, nastradal je samo wifget za vreme v Ljubljani. Sicer pa glede na zadnji mesec, ni potrebno biti ravno vedeževalec, da ugotoviš, da bo jutri najbrž zopet sivina.

Ginger še dodatno izboljšuje že tako odlično uporabniško izkušnjo, saj je uporaba do skrajnosti enostavna in intuitivna. Pomembnejše spremembe pa so z vidika dostopnosti vsebin in povezovanja med uporabniki. Sedaj lahko namreč ustvarim svoj Netvibes Universe, ki je verzija moje personalizirane strani, a javno dostopna, kar je bilo do sedaj omogočeno samo blagovnim znamkam. Hkrati lahko spremljam kaj delajo ljudje v mojih stikih in kaj so označili kot vredno zanimanja. Nenazadnje pa imam po novem tudi svoj profil s fotko in osebnimi podatki ter kontakte, ki jih lahko uvozim iz vseh ostalih servisov ki jih uporbaljam (Gmail, Flickr, Facebook itd).

Očitno je torej, da se Netvibesi z Ginger izdajo poskušati postaviti ne samo kot osebna centralna točka za dostop do informacij v spletu, ampak tudi kot centralna točka, ki bi združevala vse uporabnikove social networking platforme. Zadeve za sedaj delujejo zadovoljivo dobro, z občasnimi maintainance obvestili. Bo pa zanimivo videti, kako se bodo odzvali konkurenti iGoogle, Live, Pageflakes itd. in do kakšne mere jim bo uspelo zagotoviti povezljivost z ostalimi platformami.

Googlovi produkti, storitve in filozofija so mi običajno kar simpatični. Vendar včasih potrebujem kakšen odgovor na specifične težave in takrat lahko postane vse skupaj malce nadležno. Sicer je pa zagotavljanje zadovoljive dvosmerne komunikacije pri korporativnih velikanih že v osnovi precejšnja težava.

Pri delu v sistemu AdWords se pogosto pojavljajo nejasnosti in vprašanja. Včasih je rešitev že kako diagnostično orodje znotraj samega sistema. Prva pomoč je lahko običajno kar help center, kjer so razvrščena najpogostejša vprašanja z odgovori. Moram tudi priznati, da je vse skupaj intuitivno urejeno in da si je mogoče s tem dejansko pomagati. Še bolj obsežen je learning center v katerem so vsebine urejene bolj celovito in v posameznih poglavjih.

Vendar omenjeni sistemi v katerih si pomagaš sam niso dovolj. Takrat pride prav pomoč drugih s podobnimi vprašanji, kar je zagotovljeno v Googlovi skupini za AdWords, ki deluje kot forum v katerem je možno sodelovati v debatah glede raznih vprašanj in dodajati tudi svoja.

Če odpove skupinska dinamika ne preostane drugega kot vprašati neposredno Google in takrat se zadeve zapletejo. Npr. veliko mejl naslovov iz katerih Google komunicira je no-reply, kar pomeni, da je komunikacija enosmerna. Obstajajo sicer tudi kontaktne forme, v katerih si usmerjen preko nekaj korakov do pravega naslova s katerega nato tudi dobiš odgovor. Žal pa včasih ažurnost nekaj delovnih dni ni dovolj.

V teh primerih in tudi vsakič, ko pač želim prihraniti čas ali trud, je pa odličen pripomoček takojšen pogovor s svetovalcem. To možnost sem zaznal pred kratkim in tudi nisem opazil, da bi jo Google pretirano izpostavljal – vsaj na namenskem blogu Inside AdWords o tem niso še govorili. Možnost je pojavi kot infopush povezava, pri posameznih vprašanjih v help centru, kadar je svetovalec na voljo. Zlasti pa pri tistih temah, ki za Google pomenijo izpad dohodka. Ena izmed takh je npr. ne-prikazovanje oglasov.

Vse skupaj izgleda kot običajen chat, kjer te svetovalec vodi preko tvojih težav. Prednost pri tem je zlasti neposredno ukrepanje. Tako se mi enkrat navkljub temu, da sem pregledal vse možne scenarije oglasi niso in niso hoteli prikazovati. S svetovalcem sva ugotovila, da je težava v tem, da jih pri njih uredniška skupina za avtorizacijo še ni pregledala. Svetovalec je nato o zamudi opozoril prave ljudi znotraj Googla o težavi in čez uro so se oglasi že kazali. Prav taka intervencija znotraj Googlovega velikanskega organizma, pa je včasih najbolj dragocena.

Skušal sem se tudi pozanimati o kakih dodatnih informacija, ampak so fantje bolj redkobesedni, ko tema pogovora zaide s strogega AdWords področja. Na vprašanje, kje delajo so še odgovorili, da v Indiji, ko pa sem vprašal kako so zadovolji s plačo, ki jim jo Google namenja je bilo pogovora hitro konec.