Davidov Blog

A ste že kdaj obupovali nad svojim spominom, kadar se je bilo treba prijaviti na enega izmed vseh tistih spletnih servisov na katerega ste se registrirali že v pamtiveku? Sam obupujem pogosto. Ne pomaga niti strategija enotnega uporabniškega imena in gesla. Prej ali slej je treba nekje obvezno imeti geslo sestavljeno iz 8 znakov, uporabniško ime ne sme imeti nobenega posebnega znaka (npr. podčrtaj), ali ti je geslo kar samodejno določeno.

Sem pa en izmed tistih, ki si veliko lažje zapomni obraz človeka, kot njegovo ime. Za vse tiste, ki imate dober vizualni spomin, je morda rešitev Passclicks. Funkcionalnost nadomesti besedilno z vizualnim geslom. Uporabnik enostavno klika na izbrane točke na sliki v določenem zaporedju. Težje je razložiti, kot poskusiti.

Zadevo je razvil Erik iz Mininova Labs, ki jih sicer ne poznam. A mojem mnenju rešitev predstavlja zanimivo alternativo besedilnim geslom, še zlasti z vidika uporabniške izkušnje. Pri tem je zanimivo, da večina uporabnikov klika na podobne točke – označena so z rdečo na testnem primeru, ki ga navajajo.

Slavni dnevi meta oznak so minili že v prvem obdobju iskalnikov v prejšnjem tisočletju. Namenjene so bile pomoči iskalnikom pri razvrščanju zadetkov za določeno poizvedbo. Ideja je bila, da lastnik spletnega mesta z nekaj ključnimi besedami in kratkim opisom povzame vsebino posameznih strani, pri tem pa uporabi namenske oznake v kodi.

Zadeva je šla dobro, pravzaprav še predobro. Kmalu so lastniki spletnih strani začeli z oznakami manipulirati in posledično se je relevantnost zadetkov precej zmanjšala.* Danes iskalniki pri razvrščanju iskalnih rezultatov metapodatkov skorajda ne upoštevajo. Zakaj se torej ukvarjati z njimi?

Zelo velika verjetnost je, zlasti na Googlu, da bo besedilo, ki se izpiše ob rezultatu iskanja o vaši spletni strani, prav tisto vpisano v meta oznako za opis <meta name=”description”>. Besedilo ob zadetku lahko drastično vpliva na to ali bo uporabnik na zadetek tudi kliknil in s tem prišel na vaše spletno mesto ali ne.

S tega vidika zato ne vidim nobene razlike med organskimi in plačanimi zadetki na iskalnikih. Če se pri plačanih na vse pretege trudimo v 75 znakih prepričati uporabnika, naj klikne na naš oglas, zakaj ne bi enako delali pri neplačanih in pisali meta opis kot oglas?

 
Pri pisanju meta opisov se je smiselno držati nekaj dobrih praks:

- Za vsako posamezno stran spletnega mesta napisati specifičen in
   relevanten opis.
- Jasno izpostaviti konkurenčne prednosti naše storitve ali produkta.
- Smiselno uporabiti ključne besede, za katere optimiziramo posamezno stran.
- Nagovor prilagoditi ciljni skupini
- Ne pretiravati z dolžino – nekje do 150 znakov naj bi bilo optimalno.
- Dodati tudi ključne podatke – npr. telefonsko številko podjetja.

Z ustrezno napisanimi meta opisi lahko ustvarimo ključno prednost pred ostalimi spletnimi mesti, ki se pojavijo na seznamu zadetkov. Zato je gotovo smiselno posvetiti nekaj časa pisanju dobrih meta opisov.

*
No prav na tej vrzeli je se začel vzpon Googla, ki je za razliko od ostalih rezultate poizvedb razvrščal z algoritmom, ki se ni zanašal neposredno na lastnike spletnih mest, ampak na tretjo stran: skoraj največji pomen je in še vedno daje zunanjim povezavam na spletno mesto. S tem je bistveno izboljšal relevantnost zadetkov v primerjavi s takratnimi konkurenti.

Ste se že vprašali, če kdo zakupuje vaše zaščiteno blagovno ime, vaš brend? Morda ne, morda pa je pravi  čas da začnete razmišljati tudi o temu. Sam sem znova začel tuhtati danes, ko sem naletel na spodnji primer.

Ok, Innovatiff očitno išče razvijalce, kar je legitimno. Ni pa legitimno, da za prikazovanje svojih oglasov zakupuje ključno besedo Renderspace. Če zadevo prenesemo na globalno raven, bi bilo to nekako tako, kot če bi Pepsi zakupil ključno besedo Coca Cola.

Omenjeni primer je prvi tip nelojalne uporabe blagovnih zaščitenih imen. Torej uporaba tujega zaščitenega tržnega imena kot ključne besede za sprožanje lastnega oglasa. To lahko pomeni tudi izkoriščanje konkurentovih naporov vloženih v trženje. Druga možnost je uporaba zaščitenega tržnega imena v besedilu oglasa. Tretja možnost pa je kombinacija prvih dveh, s čimer se poskuša ustvarjati zmedo pri uporabnikih v upanju, da bodo povezali konkurentovo blagovno ime z lastnim.

Glavna težava pri nelojalni uporabi zaščitenih tržnih znamk v okviru kontekstualnih besedilnih povezav je nedorečenost pravil igre, saj je to v pravnem smislu sivo področje. Dodatno pa situacijo zapleta stališče iskalnikov, ki se z izjemo drugega primera otepajo odgovornosti in jo prenašajo na lastnika zaščitenega tržnega imena z argumentom, da sami ne kršijo zakonodaje in da sistem zlorabljajo oglaševalci sami. Problematika je torej prepuščena vesti vsakega posameznega oglaševalca.

Omenjen primer me je torej predvsem zmotil, ker Innovatif spoštujem in mislim, da mu take prakse ne pritičejo. Spletna agencija bi vendarle morala biti zgled dobrih, ne slabih praks. Res je, da ni vedno lahko, ampak pri takih stvareh je relativno jasno.

S tem, ko nekdo zakupi ključno besedo konkurenta pove, da uporabnika in iskalniškega okolja ne razume, saj mu vsiljuje nekaj kar ni iskal in kar ne potrebuje. Vsiljenih tržnih sporočil pa je že več kot preveč na klasičnih medijih. Tako zlorabljati trženje na iskalnikih je torej nesmisel in pomeni zanikanje edinstvenega potenciala, ki ga to ima z vidika preseganja množične vsiljene komunikacije, ki smo jo že tako preveč vajeni na klasičnih medijih.

Lastno spletno prisotnost je potrebno skbrno negovati in vidik iskalnikov ni nekaj, kar bi si lahko privoščili zanemariti.