Toboads spreminja pogled na spletno oglaševanje?

28 02 2008

Sistem za kontekstualno spletno oglaševanje Toboads je pred dobrim tednom lansiral, včeraj pa tudi na lastni spletni strani uradno objavil, novico o inovaciji zaračunavanja stroškov oglaševanja. Oglaševalci naj bi odslej plačali samo za oglase, ki se vsaj za dve sekundi prikažejo v uporabnikovem vidnem polju. Konkurenčna prednost pred ostalimi oglasnimi mrežami naj bi potemtakem bila v nezaračunavanju oglasov, ki se sicer prikažejo, a jih uporabnik ne more videti.

Tak pristop k zaračunavanju prikazov oglasov se mi ne zdi slab, vendar bi ga težko označil za revolucionarno inovacijo. Morda v ožjem okviru plačilnega modela na prikaz taka oznaka še zdrži, s širšega pogleda ostalih plačilnih modelov pa precej težje.

Treba se je samo spomniti, da je Toboads še vsak kakega pol leta nazaj uporabljal plačilni model na klik in med ključnimi prednostmi za oglaševalce navajal, da prikazov ne plačujejo. Po tem modelu torej oglaševalec plača samo v primeru, ko uporabnik nanj dejansko klikne. Nato je sistem naredil korak nazaj in začel zaračunavati tudi prikaze ter tako uvedel nek hibrid med modelom plačila na klik in plačila na prikaz.

Toboads

Po lastnih izkušnjah sklepam,  da zaradi prenizkega količnika med številom prikazov oglasov in številom klikov nanje. Drugače povedano: prikazov je bilo veliko, klikov pa premalo, da bi prinašali dovolj zaslužka. Oglaševalcem se je seveda dobro godilo, sistemu in založnikom pa najbrž nekoliko manj.

Omenjena inovacija je potemtakem dejansko nekje med modelom plačila na prikaz in modelom plačila na klik. Pri slednjemu oglaševalec ne plača niti če se oglas samo prikaže, niti če ga uporabnik celo pogleda, ampak samo če nanj klikne. Zato se mi zdi pomp o revolucionarnosti te inovacije, ki da prinaša boljši izkoristek oglaševalskega evra malo odveč, še toliko bolj, ker se že kar nekaj časa govori in ponekod tudi izvaja plačilni sistem na akcijo. Težko tudi sprejmem trditve o prvi oglaševalski mreži na svetu, ki da prikazovanje oglasa razume z vidika uporabnika.

Vendar je treba poteze sistema Toboads tudi umestiti v razmere slovenskega spletnega prostora. Ta je pač premajhen, da bi lahko ponudil dovolj veliko in dovolj raznovrstnih vsebin (spletnih mest). Velikost je pomembna, ker gre pač pri spletnih oglaševalskih mrežah za ekonomijo obsega. Tudi če so količniki prikazov in klikov nizki, je končno število klikov vseeno dovolj visoko, da sistem ekonomsko preživi. Raznovrstnost pa je pomembna, ker omogoča večjo kontekstualnost oziroma relevantnost prikazanih oglasov, kar pomeni večjo možnost, da bo uporabnik nanj dejansko kliknil.

Zanimivo bo videti kako se bodo oglaševalci in založniki odzvali na omenjene spremembe. Pa tudi kaj bo prinesel prihod novega sistema za kontekstualne oglase AdPartner, ki je trenutno še v beta fazi.

  • Share/Bookmark


No Follow Najdi.si

14 02 2008

Negativno me je presenetila nenavadna politika Najdi.si pri uporabi Nofollow atributa. Pred tremi leti ga je predstavil Google kot del boja proti spam komentarjem na blogih, kmalu pa je postal en izmed redkih standardov na področju iskalnikov, saj so ga sprejeli tudi ostali večji igralci.

Nofollow atribut v določeni povezavi pajku iskalnika pove: naj ne sledi povezavi do navedene strani, naj ne upošteva povezave pri izračunavanju Page Rank količnika in naj ne upošteva ključnih besed v povezavi pri določanju kako relevantna zanje je stran na katero povezava vodi.

Najdi.si - no follow atribut na seznamu novih spletnih mest 

Pogled na vstopno stran Najdi.si razkrije, da je nofollow atribut uporabljen pri seznamu novih spletnih strani. Toda ne pri vseh, ampak samo pri neplačanih povezavah. Prav to pa se mi zdi sporno, saj se mi ne zdi dobra praksa, da se neplačanim povezavam njihova vrednost z seo vidika izniči, plačanim povezavam pa ne

Dobri iskalniki se odlikujejo po relevantnosti zadetkov za določeno poizvedbo. Algoritmi, ki to določajo pa se danes pri večini opirajo na pomen povezav. Bolj kot so te povezave verodostojne, boljša je relevantnost zadetkov in obratno. Z vidika relevance zadetkov na iskalnikih torej nima smisla dajati prednost plačanim povezavam, kvečjemu obratno.

Ne razumem kakšna bi lahko bila motivacija Najdi.si za tako prakso. Kolikor vem objavo povezave v seznamu novih spletnih strani avtorizira urednik, tako da strah pred spamom ne more biti razlog. Prav tako je ne zasledim na ostalih večjih iskalnikih.

  • Share/Bookmark


Kako slediti prenosu dokumentov z Google Analyitics?

7 02 2008

Google Analyitics je brez dvoma izjemno priročno orodje za spletno analitiko, ki omogoča vpogled v premnoge statistike in kompleksne primerjave med njimi. Ni pa v Analyitics najti poročila o prenesenih datotekah s spletnega mesta. Kar je pravzaprav zanimiv podatek, če je v pdf dokumentu  objavljen podrobnejši opis določenega produkta ali razpisna dokumentacija novega javnega natečaja ali kupon za testno vožnjo z novim modelom določenega avtomobila.

Šušljalo se je, da naj bi Analyitics možnost spremljanja prenosa datotek tudi kmalu implementiral. Vendar pa se to dejansko še ni zgodilo. Dokler se ne bo je prva rešitev, ki je na voljo enostaven dodatek java kode k posamezni povezavi na dokument. Z novo ga.js tracking kodo, s čimer Analyitics dodatno reže popkovino s katero je povezan na Urchin, gre zadeva tako, kot na primeru spodaj.

Povezava: <a href=”dokument.pdf” mce_href=”dokument.pdf” >Prenesi PDF</a>
Sledilna povezava: <a href=” dokument.pdf” onclick=”pageTracker._trackPageview(‘/ dokument.pdf’);”> Prenesi PDF </a>

Tako je vsak klik na dokument zabeležen v poročilu top pages kot ogled strani »dokument«. Ime strani je lahko poljubno določeno. Je pa dobro, da se ime dokumenta in ime strani, ki jo določimo zanj ujemata. Tako se namreč podatki kažejo tudi v site overlay poročilu.

Vendar tak način sledenja prenesenim dokumentom ni preveč praktičen, če jih je na spletnem mestu zelo veliko. Da bi se izognili ročnemu dodajanju sledilne kode vsaki posamezni povezavi obstaja drugi način. Možno je na vsako stran pred standardno tracking kodo posameznega profila dodati še javascript, ki avtomatično sledi vsakemu dokumentu in zunanjim povezavam. Z nekaj brskanja je mogoče hitro najti že pripravljene primere, kar je zlasti dobro, če se na javo tako kot jaz ne spoznaš preveč dobro. Ta rešitev sicer odpravi mukotrpno ročno dodajanje kode, a žal ne koristi hitrosti spletnega mesta, saj obdelava javascripta doleti samega clienta.

Google Analyitics - Sledenje prenosom dokumentov

Zato je najboljša rešitev skripta, ki vsaki posamični povezavi na dokument že na serverju doda sledilno kodo. Pri tem je zopet najbolj praktično, če povzema drevesno strukturo in imena datotek. Tako se namreč upošteva segmentacija datotek in je vse skupaj lažje pregledovati.

  • Share/Bookmark