CommandShift3 – Več testov, manj slabih zasnov spletnih mest.

30 01 2008

CommandShift3 je spletno mesto, kjer lahko preveriš koliko esteta se skriva v tebi. Na izbiro namreč ponuja pare screenshotov spletnih mest. Vsakič med dvema izbereš tistega, ki ti je bolj všeč in nato lahko primerjaš svojo izbiro z okusom ostalih.

Posvečeni v mac verjetno vedo, da je kombinacija tipk command + shift + 3 ekvivalent za screenshot, iz česar menda izhaja ime spletnega mesta. Na pcju je potrebno za to funkcijo pritisniti eno samo tipko imenovano print screen. Vsaj pri eni stvari pc ne zbeži v svoj kot.

CommandShift3

CommandShift3 se mi zdi zanimiv, ker dejansko omogoča vpogled v okus spletnih uporabnikov. Če se npr. sprašuješ katera postavitev elementov se bolje obnese, lahko to tukaj hitro preveriš. Vpogled seveda ni končen, je pa vsaj osnovan na realnih podatkih in ne na predvidevanjih o tem kaj je vsem lepo in kaj ni. Skratka pri vsej ideji mi je najbolj všeč princip testiranja. Več testov, manj slabih zasnov spletnih mest.

  • Share/Bookmark


Preizkušam Netvibes Ginger

23 01 2008

Servis Netvibes uporabljam že dalj časa. Bil je en izmed pionirjev personaliziranih strani, a počasi ta okvir presega in se razvija v neke vrste posameznikovo nevralgično spletno točko. V Netvibesih lahko spremljam in segmentiram svoje rss vire, uporabljam tisič in en widget in povezujem svoje ostale social networking servise. Pri vsem skupaj mi je najbolj všeč, da lahko do vsega tega kjerkoli dostopam in da se mi ne izneveri tudi če odleti disk.

Sedaj je v private beta testiranju in z malo pomoči mi je uspelo pridobiti aktivacijsko kodo za njegovo Ginger izdajo. Te so sicer delili na nekaterih blogih (npr. 500 za TechCrunch). Po nekaj težavicah je prenos na novo verzijo popolnoma uspel, nastradal je samo wifget za vreme v Ljubljani. Sicer pa glede na zadnji mesec, ni potrebno biti ravno vedeževalec, da ugotoviš, da bo jutri najbrž zopet sivina.

Netvibes Ginger 

Ginger še dodatno izboljšuje že tako odlično uporabniško izkušnjo, saj je uporaba do skrajnosti enostavna in intuitivna. Pomembnejše spremembe pa so z vidika dostopnosti vsebin in povezovanja med uporabniki. Sedaj lahko namreč ustvarim svoj Netvibes Universe, ki je verzija moje personalizirane strani, a javno dostopna, kar je bilo do sedaj omogočeno samo blagovnim znamkam. Hkrati lahko spremljam kaj delajo ljudje v mojih stikih in kaj so označili kot vredno zanimanja. Nenazadnje pa imam po novem tudi svoj profil s fotko in osebnimi podatki ter kontakte, ki jih lahko uvozim iz vseh ostalih servisov ki jih uporbaljam (Gmail, Flickr, Facebook itd).

Očitno je torej, da se Netvibesi z Ginger izdajo poskušati postaviti ne samo kot osebna centralna točka za dostop do informacij v spletu, ampak tudi kot centralna točka, ki bi združevala vse uporabnikove social networking platforme. Zadeve za sedaj delujejo zadovoljivo dobro, z občasnimi maintainance obvestili. Bo pa zanimivo videti, kako se bodo odzvali konkurenti iGoogle, Live, Pageflakes itd. in do kakšne mere jim bo uspelo zagotoviti povezljivost z ostalimi platformami.

  • Share/Bookmark


Pogovor z Googlom – AdWords specialist chat

17 01 2008

Googlovi produkti, storitve in filozofija so mi običajno kar simpatični. Vendar včasih potrebujem kakšen odgovor na specifične težave in takrat lahko postane vse skupaj malce nadležno. Sicer je pa zagotavljanje zadovoljive dvosmerne komunikacije pri korporativnih velikanih že v osnovi precejšnja težava.

Pri delu v sistemu AdWords se pogosto pojavljajo nejasnosti in vprašanja. Včasih je rešitev že kako diagnostično orodje znotraj samega sistema. Prva pomoč je lahko običajno kar help center, kjer so razvrščena najpogostejša vprašanja z odgovori. Moram tudi priznati, da je vse skupaj intuitivno urejeno in da si je mogoče s tem dejansko pomagati. Še bolj obsežen je learning center v katerem so vsebine urejene bolj celovito in v posameznih poglavjih.

Vendar omenjeni sistemi v katerih si pomagaš sam niso dovolj. Takrat pride prav pomoč drugih s podobnimi vprašanji, kar je zagotovljeno v Googlovi skupini za AdWords, ki deluje kot forum v katerem je možno sodelovati v debatah glede raznih vprašanj in dodajati tudi svoja.

Če odpove skupinska dinamika ne preostane drugega kot vprašati neposredno Google in takrat se zadeve zapletejo. Npr. veliko mejl naslovov iz katerih Google komunicira je no-reply, kar pomeni, da je komunikacija enosmerna. Obstajajo sicer tudi kontaktne forme, v katerih si usmerjen preko nekaj korakov do pravega naslova s katerega nato tudi dobiš odgovor. Žal pa včasih ažurnost nekaj delovnih dni ni dovolj.

AdWords Help Chat

V teh primerih in tudi vsakič, ko pač želim prihraniti čas ali trud, je pa odličen pripomoček takojšen pogovor s svetovalcem. To možnost sem zaznal pred kratkim in tudi nisem opazil, da bi jo Google pretirano izpostavljal – vsaj na namenskem blogu Inside AdWords o tem niso še govorili. Možnost je pojavi kot infopush povezava, pri posameznih vprašanjih v help centru, kadar je svetovalec na voljo. Zlasti pa pri tistih temah, ki za Google pomenijo izpad dohodka. Ena izmed takh je npr. ne-prikazovanje oglasov.

AdWords chat 

Vse skupaj izgleda kot običajen chat, kjer te svetovalec vodi preko tvojih težav. Prednost pri tem je zlasti neposredno ukrepanje. Tako se mi enkrat navkljub temu, da sem pregledal vse možne scenarije oglasi niso in niso hoteli prikazovati. S svetovalcem sva ugotovila, da je težava v tem, da jih pri njih uredniška skupina za avtorizacijo še ni pregledala. Svetovalec je nato o zamudi opozoril prave ljudi znotraj Googla o težavi in čez uro so se oglasi že kazali. Prav taka intervencija znotraj Googlovega velikanskega organizma, pa je včasih najbolj dragocena.

Skušal sem se tudi pozanimati o kakih dodatnih informacija, ampak so fantje bolj redkobesedni, ko tema pogovora zaide s strogega AdWords področja. Na vprašanje, kje delajo so še odgovorili, da v Indiji, ko pa sem vprašal kako so zadovolji s plačo, ki jim jo Google namenja je bilo pogovora hitro konec.

  • Share/Bookmark


Terminološke zagate – Iskalni vs Iskalniški marketing

14 01 2008

Sodbe v terminoloških zagatah so precej nehvaležno početje, vendar tokrat čutim dolžnost, da povem tudi svoje mnenje. Strinjam se Primožem, da je čas zrel za tovrstne debate. Tu objavljam kar sem zapisal kot komentar na njegovem blogu, kjer je odprl to vprašanje.

V nasprotju z njim pa menim, da je situacija v angleškem jeziku bolj kot ne jasna. Tudi če po njegovem vzoru pregledam število zadetkov na Googlu, najdem za izraz search marketing 9.120.000, za search engine marketing pa 22.100.000 zadetkov. Toda same številke ne povedo veliko. Ključno izhodišče za našo diskusijo se mi namreč zdi kaj določen izraz označuje in ne toliko kakšen je izraz. V pomenu in rabi teh dveh angleških izrazov pa ne najdem velikih razlik: oba sta uporabljana kot označevalca za marketinške aktivnosti na področju iskalnikov, s to razliko, da je search marketing manj natančen.

Ključna težava izraza iskalni marketing je po mojem mnenju, da nima nekega lastnega področja, na katerega bi lahko aplicirali marketinške prijeme in bi lahko predstavljajo neko samosvojo marketinško disciplino. Vsaj do sedaj si nisem uspel razjasniti, kaj naj bi to področje zavzemalo. Andraž bi opredelil pojem iskalni širše kot pojem iskalniški in meni, da pojem iskalni zavzema tudi področje izven obsega klasičnih spletnih isklanikov. Ne zavračam teze, da morda označuje nekaj širšega, se pa sprašujem kaj. Martin pravi, da so pri izrazu iskalni pomembni še nekateri drugi parametri, kot parametri pri iskalniškemu. Sprašujem se kateri? Morda še največ (presenetljivo) povedo slavisti, ji jih je povprašal Primož, ko pravijo, da pojem iskalni zavzema poleg industrije iskanja vse tiste aplikacije, ki na svetovnem spletu za dosego marketinških ciljev izkoriščajo iskalna orodja. Ne znam si natančno zamišljati katera orodja bi to lahko bila. Mitja naredi korak naprej in za razliko od slavistov skuša odgovor najti ne s strani tehnologije, ampak s strani uporabnika, ko govori o komunikacijskih aktivnostih v trenutkih, ko uporabnik nekaj išče.

Ta pogled se mi zdi zanimiv zaradi dveh implikacij, za kateri menim, da jih lahko tu razvijemo. Najprej opozori, da iskalne situacije ne moremo zoožiti samo na področje spleta, saj se dogajajo praktično povsod. Nadalje pa tudi izpostavi zame ključni skupni imenovalec takšnih situacij: namreč dejstvo, da je v teh primerih uporabnik aktiven in ima iniciativo. Kar pa prevladujoči pogledi na marketing zavračajo, saj govorijo o potrošnikih kot pasivnih tarčah vsiljenih komunikacijskih aktivnosti. Z vidika aktivnega uporabnika pa se kot najpomembnejše postavlja vprašanje kako enostavno lahko uporabnik nek produkt ali storitev najde, kadar si to zaželi. To pa gotovo zahteva napor celotnega nabora marketinških aktivnosti na spletu in izven njega.

Zato menim, da je ključna težava, da so te iskalne situacije enostavno preveč izmuzljive, razdrobljene in se dogajajo na preveč različnih področjih, da bi lahko predstavljale nek trden in zaokrožen temelj, ki bi lahko imel marketinško disciplino s svojim poimenovanjem in ob tem ne trčil v že obstoječe. Zato moram, vsaj dokler nam ne bo uspelo natančneje definirati področje, ki naj bi ga označeval izraz iskalni marketing, do slednjega ostati skeptičen.

Tako je ključni problem, ki ostaja, najti ustrezen prevod izraza search engine marketing. Tudi če bi iskalni marketing skušali uporabiti v takšnem ožjem smislu se mi ne zdi primeren, ker izpušča temeljno navezavo na iskalnike. Alternative kot so trženje na iskalnkih oziroma trženje s pomočjo spletnih iskalnikov se mi zdijo z vidika zborne ustreznosti prevoda še najbolj primerne. Strinjam se z Mitjem ko pravi, da besede marketing ne gre uporabljati tjavendan. Tudi mene to moti, še zlasti kadar se jo zlorablja kot nekakšen buzzword. Strinjam pa se tudi z Andražem, da ne gre spregledati vidika pragmatičnosti prevoda. Ko tehtam med zbornostjo prevoda in pragmatičnostjo, pa se žal odločim za slednjo. Zato se mi zdi najbolj primeren izraz za označevanje marketinških aktivnosti* v okolju iskalnikov prav iskalniški marketing.

Tako tudi menim, da bi bilo SKIM glede na njeno vsebino morda ustrezneje poimenovati Slovenska konferenca o iskalniškem marektingu. Da raje govorim o iskalniškem marketigu sem na konferenci tudi omenil, a glede na to, da je bilo to v sklopu predstavitve nekega drugega projekta, se takrat nisem spuščal v to tematiko pregloboko. Žal mi je, da je Rada to zmotilo, in da se mu ne zdi vredno konstruktivno podvomiti v samoumevne stvari.

Vsekakor pa se menim da je ne glede na to katero poimenovanje bo obveljalo najpomembnejši potencial iskalniškega marketinga, ki spreminja perspektivo trženja iz trenutno prevladujoče prepotentne paradigme v tako, ki prinaša prednosti kot so učinkovitost, merljivost, nevsiljivost itd. vsem v proces vpletenim.

*
Tu se terminološke zagate nadaljujejo. Glede tehnik, ki poskušajo izboljšati pozicijo med organskimi rezultati pretiranih težav ni: search engine optimization lahko enostavno prevedemo v optimizacijo spletnih mest za iskalnike. A kaj z dejavnstmi, ki se ukvarjajo s plačanimi rezultrati, pa naj bodo v besedilnem, slikovnem, animiranem ali video formatu? Ta delitev se mi zdi analogna delitvi med odnosi z javnostmi in oglaševanjem. V prvem primeru skušamo vplivati na naravne rezultate, ki so sorodni uredniškim vsebinam v klasičnih medijih. V drugem pa za dosego marketinških ciljev uporabljamo plačane vsebine, tako kot oglaševanje. Zato bi ustrezno poimenovanje za tovrstne tehnike lahko bilo kar oglaševanje na iskalnikih.

  • Share/Bookmark


David bo pisal blog

11 01 2008

V njem boste lahko brali o iskalniškem marketingu, spletni analitiki, uporabniški izkušnji in verjetno še o marsičem.

Kar so tudi področja s katerimi se ukvarjam, kot del ekipe Renderspacea.

Ne vem če bodo prispevki redni in zanimivi, se bom pa trudil.

  • Share/Bookmark