Pomagajte mi izbrati pravi čas

27 10 2010

Kdaj ste nazadnje iskali ugoden let ali skušali rezervirati hotel? Vsakič se proces začne z izbiro časovnega obdobja. Neverjetno koliko različnih rešitev je tam zunaj za to enostavno nalogo!

No veliko bolj pogosto kot samo organizacija dopusta me doletijo razne analize obiskanosti in optijmizacije sem promocij. Pri tem potem dnevno uporabljam veliko Googlovih produktov: Analytics, AdWords, Insights for search, Webmaster tools itd. No in pri vsakem se časovno obdobje izbira na drugačen način.

Zlasti za Analytics in Adwords bi si želel poenotenje, ki bi združilo najboljše prijeme iz obeh principov. Npr. pri Analytics mi je všeč timeline in možnost primerjave s preteklim obdobjem. Pri AdWords pa predefinirana obdobja: danes, včeraj, prejšnji teden, prejšnji mesec itd. Taka sinteza se mi zdi smiselna tudi, ker se produkta naravno dopolnjujeta in tudi že praktično povezujeta (AdWords beta report v virih obiska pri Analyticsu in Analytics v Reporting zavihku pri Adwors).

Kakšne so pa vaše izkušnje?

  • Share/Bookmark



AdWords Search Funnels ali kaj se je z mojimi oglasi dogajalo na iskalniku

16 09 2010

Klasično sledenje konverzijam v Google Adwords je vključevalo samo podatke za zadnji oglas na katerega je uporabnik kliknil preden se je zgodila konverzija (v nadaljevanju bom govoril kar nakup, da malo poenostavim).

Adwords Search Funnels pa omogočajo vpogled tudi v dogajanje pred tem zadnjim klikom,  saj uporabniki običajno naredijo več iskanj in je njihov proces zbiranja prednakupnih informacij precej kompleksen.

S pomočjo omenjenega novega orodja si lahko ustvarim boljšo predstavo o tem, kako se uporabniki odzivajo na moje oglase v okolju iskalnika (pred tistim zadnjim klikom s katerim pridejo na moje spletno mesto in opravijo nakup), ko je uporabnik že skoraj zaključil odločevalni proces. S tega vidika lahko npr. ugotovim:

  • koliko časa je preteklo o kar je uporabnik prvič videl enega izmed mojih oglasov do takrat, ko je kupil nek izdelek – Time Lag Report
  • koliko krat je videl moje oglase in kolikokrat je kliknil, preden je kupil izdelek in kako so oglasi delovali v kombinaciji en z drugim – Path Length, Top paths
  • kateri oglasi in ključne besede morda niso veliko prodale neposredno, so pa pomagali prodajati – Assisted Conversions, First&Last click analysis.
YouTube slika preogleda

Tako lahko boljše razumem kakšen pomen imajo posamezni oglasi in posamezne ključne besede in jih znam tudi boljše ovrednotiti. Do sedaj sem imel omejen vpogled v dogajanje na iskalniku (preden je uporabnik prišel na moje spletno mesto). Še največ mi je povedal CTR količnik, pa še ta samo o razmerju med tem koliko krat se je oglas pokazal in koliko krat je nekdo kliknil nanj.

Orodje bi pa lahko bilo še boljše, saj:

  • organska iskanja niso vključena v analizo, kar pomeni, da velik del dinamike na iskalniku še vedno ne poznam in si težje ustvarim neko popolno sliko dogajanja
  • prav tako v poročilih niso vključena dejanska iskanja uporabnikov, ampak samo tiste ključne besede, ki jih imam zakupljene in tukaj razlike lahko veliko povejo.

Novo orodje je na voljo nekje od konca marca, sam pa sem se z njim začel igrati pred kratkim. Prvi pogoj, da do podatkov sploh prideš je uporaba Conversion trackinga znotraj Google Adwordsa, tako da je to sedaj še en razlog več za nadgraditi Goals orodje iz Google Analyticsa. Načeloma tudi ni problem cilje iz G Analyticsa seliti v G Adwords.

Npr. primer poročila, ki mi pove koliko časa traja raziskovalni proces mojih strank. Tukaj se sigurno pojavljajo razlike glede na tip produktov. Npr. predstavljam si, da odločitev za poletne počitnice traja dlje od nakupa spominske kartice za fotoaparat, da mi ne bo na dopustu zmanjkalo prostora za fotke.

Nadaljni koraki bi lahko bili npr.

  • prilagoditi besedilo oglasa glede na različne nakupne faze in preko Impression assisted conversions poročila videti kako učinkujejo,
  • preveriti avkcijsko strategijo in videti, če dajem denar za prave ključne besede in prave oglase ob pravem času
  • analizirati globlje kako se čas do konverzije spreminja glede na tip konverzije (prijava na e-obvestila za last minute ponudbe, ali dokončan booking za izbrano destinacijo) itd.

Po pravici povedano stvari niso nekako same po sebi umevne in jih počasi prebavljam: vpeljali so kup novih matrik in nova poročila. Tako, da se bo treba za pravo sposobnost interpretacije podatkov, ki jih gledam treba še malo spotiti. A ste vi to poskusili, kakšni so vtisi?

  • Share/Bookmark


Brandsajt je umrl?

20 07 2010

Nekako se mi zdi, da je Facebook produktni profil zasedel funkcijo, ki jo je včasih imel brandsajt.

Ne bi si upal trditi, da trditev velja univerzalno, ampak če razmišljam bolj z vidika slovenskega spleta se mi zdi, da je brandsite umirajoča vrsta. Predvsem imam v mislih spletna mesta, ki jih je bilo še nedolgo nazaj polno: narejena v flashu, z malo lepšim dezajnom in malo večjimi fotkami kot na korpo sajtih, z nekaj igračkami, prijavi se na na e-obvestila funkcionalnostjo  in življensko dobo dveh mesecev, kolikor je trajala trenutna kampanja.

Cilj brandsajta je nekako poglobiti interkacijo z uporabnikom, ga vplesti v neko igro z blagovno znamko in upati, da se bo iz tega celo izcimil nek pozitiven trajni odnos. Ni čudno, da so prej omenjena spletna mesta imela težave pri doseganju takih ciljev. Problemov jim ne manjka: brez konkretnega vložka v produkcijo, ni vizualne fascinacije in ustreznih igračk s katerimi bi se uporabnik lahko igral. Tudi če je investicija v produkcijo dovolj velika pogosto zmanjka sredstev za promocijo. Tudi če je budget za promocijo visok,  obisk usahne skoraj sočasno s koncem kampanje.

Facebook profili blagovnih znamk

Facebook produktne  strani postavljajo brandsajtom precejšenj izziv. Za začetek so uporabniki že tam in ni jih malo: te dni 550.000 slovenskih. To je dovolj velika kritična masa, da stvari delajo.  Produkcija je cenejša in hitrejša – vsaj za neko produktno stran srednjega razreda (velika profil fotka, custom tab kot landing page za pridobivanje novih fanov, custom tab za predstavitev izdelkov/storitev itd.) Promocija je tudi cenejša in učinkovitejša: s facebook oglasi je mogoče pridobivati nove fane (cena akvizicije je pod 30 centov na fana) v fazi gradnje facebook strani. Kasneje pa promovirati posebne ponudbe, natečaje, aplikcije in ostalo dogajanje na profilu.

Morda največja prednost, ki jo ima Facebook pred klasičnim brandsajtom je, da je uporabnike lažje vplesti in graditi nek odnos, ker to za njih predstavlja manj napora (ni se treba še n-tič registrirati, da lahko sodeluje v še enem nagradnem žrebanju) in zato, ker so tukaj že njihovi prijatelji (družabnostni element močno pospeši interkacijo in viralno širjenje).

Po drugi strani je res tudi, da vzdrževati kakovostno facebook stran in na njej gojiti skupnost ni enostavno. Zahteva precej občutka, izkušenj in neprestano spremljanje, kar tudi ni poceni. Na uspeh vpliva tudi siceršnja vrednost blagovne znamke in njena podoba pri uporabnikih: če imaš uveljavljeno blagovno znamko in jo imajo uporabniki radi potem je naloga lahka, če pa imaš slab imidž potem se raje pripravi na to, da odziva ne bo ali bo negtiven. Pomembno je tudi, da pri tem ni povratka: če ti že uspe ustvariti uspešen mikro ekosistem svoje blagovne znamke znotraj facebooka, ga ne moreš brez posledic zapustiti kadar se kampanja konča.

Skratka, facebook profil naloge klasičnega brandsajta opravlja boljše in učinkovitejše z manj truda. Vseeno pa vplesti uporabnika in doseči njegovo lojalnost ali celo, da bo glasnik za mojo blagovno znamko ni danes nič bolj enostavno, morda celo obratno. Treba bo kombinirati različne elemente spletne (in vse bolj tudi mobile) prisotnosti v pravo mešanico, ki bo uporabnika intrigirala na pravi način ob pravem času – to je kadar in kakor se bo sam odločil. Kje se to zgodi (facebook profil ali brandsajt ali najverjetneje oboje ) je morda še najmanj pomebno.

Zdaj pa še vi povejte, kako se vam zdi.

  • Share/Bookmark



Naučite se Google AdWords iz prve roke

17 03 2010

Lani jeseni sem bi na izobraževanju za agencije na Googlu v Dublinu. Med drugim sva se z Anjo, ki pri njih skrbi za Slovenijo, pogovarjala kako bi bilo dobro dvigniti nivo znanja o AdWords in trženju na iskalnkih. Padla je ideja za izobraževalno delavnico, ki bi jo izvedla skupaj Google in Renderspace, sedaj pa končno realiziramo.

Na http://google_adwords.renderspace.si lahko pogledate program in se prijavite.

Pridite mimo naslednji teden v torek 23.3. v hotelu Slon. Govora bo o trženju na spletu, google adwords sistemu, trikih iz prakse, izkoristku analitike in merjenja, optimizaciji ciljnih strani, višanju conversion ratea, dviganju ROI, povečevanju prodaje. Zastavili smo strnjena predavanja in raje več časa za pogovor. Nenazadnje ljudje iz Googla niso v Slovenij ravno pogosto in je to lahko priložnost za vsa tista neodgovorjena vprašanja. Tudi kotizacija 99€ (early bird) je namemona zastavljena nizko (cilj kvečjemu pokriti stroške). Skratka vse manj izgovorov imate, če vas ne bo.

Drugače pa kar povejte, kaj vas še posebej zanima oziroma kaj na raje spustimo. Pa prosim ne me spraševati če imam prezentacijo že zaključeno. ;)

  • Share/Bookmark



Sadje in Zelenjava

23 02 2010

Zadnje čase iz službe prihajam tako pozno, da  na poti domov lovim zadnje odprte trgovine. Zato moram tistih nekaj nujnih stvari, ki jih zahteva povsem prazen hladilink / omara nakupiti hitro.

Med nakupovanjem sadja in zelenjave pa se mi zatakne pri tehtnici, kjer nalepiš listek s ceno. Težava je v razporeditvi gumbov s številkami za posamezne artikle. Npr. banane so 1, pomaranče 46, jabolka 73 itd. Na številčnici je gumbov za 200 ali več artiklov in tu se stvar zaplete.

Vem npr. da so pomaranče številka 46, položim jih na tehtnico in iščem gumb s šifro 46. Tu me pa zmede razporeditev gumbov. Pričakoval bi, da bo v eni vrstici deset številk, ampak ni. To pomeni, da številke “prestopajo” in se ne morem prostorsko orientirati. Težko bolje razložim, najbolje pogledati sliko zgoraj.

Veliko raje bi imel sistem, kjer bi v eni vrstici bilo deset šifer in bi se to deset krat ponovilo. Tako bi lahko insitknitvno vedel, da je 46 nekje na sredini vrstice (horizontalna lokacija) in tudi nekje na sredini po višini. Skratka gumb, ki ga moram pritisniti, bi bil tam, kjer ga pričakujem. Lahko tudi dvajset v eni vrstici, glavno samo, da je število okroglo in da možnost vsaj delne orientacije.

Preseneča me, da na tako rešitev niso pomislili proizvajalci teh naprav. In ja vem, da so to detajli, ampak zakaj bi mi nekaj oteževalo življenje brez razloga?

  • Share/Bookmark



Novoletne zaobljube ala Google Analytics

10 01 2010

Ob prelomu leta si radi postavljamo cilje. Dobro zastavljen cilj ima dve lastnosti: možno ga je meriti in določeno je do kdaj ga je treba doseči. Naj to pokažem na klasičnem primeru: hujšanje. Ustrezna formulacija gre nekako tako: “Do prvega maja bom izgubil deset kilogramov”. Mimogrede: a vidite na spodnjem grafu tisto simpatično rdečo krivuljo? Prikazuje kako je tretjega januarja poskočilo število poizvedb s ključno besedo dieta.

Dokler so v igri kilogrami problematika merjenja ni preveč zahtevna: tehtnice svojo nalogo neusmiljeno dobro opravljajo. Ko pridemo v okolje spletnega trženja se stvari sicer rahlo zakomplicirajo, a v osnovi je logika podobna. Kot tehnico lahko uporabim Google Analytics in možnost določanja ciljev (goals), kar gotovo že poznate. Za vsako spletno mesto je mogoče določiti ključne cilje. Npr. za spletno trgovino je cilj prodaja izdelkov, za produktno spletno mesto proizvajalca avtomobilov je cilj pridobiti čim več povpraševanj za testne vožnje z avtomobili, za blog je lahko cilj čim več bralcev ali še bolje, čim več komentarjev itd.


Vir: analytics.blogspot.com

Skratka cilje, ki jih želim spremljati določim glede na to kar želim od svojega spletnega mesta. Sploh pa od lanskega oktobra, ko so funkcionalnost nadgradili, da omogoča spremljanje do 20 ciljev (prej samo 4), nimam več izgovorov, da ne bi meril vse kar moram. Tako lahko sedaj poleg klasičnih konverzij: nakup, poizvedba, povpraševanje itd. merim tudi t.i. mehke konverzije:registracijo, prijavo na e-obvestila, prijavo na rss, prenos dokumentov, zaznamke, ogled videa itd.


Vir: analytics.blogspot.com

Poleg večjega števila ciljev, ki jih lahko spremljam je novost tudi več vrst ciljev. Ob klasičnih, ki so izpoljeni z obiskom določene strani (npr. zaključna stran nakupa v spletni trgovini), je sedaj možno meriti tudi vpletenost uporabnikov z vsebino spletnega mesta. Za novičarski portal so najbolj dragoceni bralci, ki največ preberejo. Ti lahko za cilj nastavijo ogled vsaj n strani in tako posredno sklepajo, da je uporabnik prebral n člankov. Za video portal pa je npr. pomembno vedeti, kako zanimivi so za uporabnike njihovi videi. Za cilj lahko nastavijo povprečno trajanje obiska vsaj n minut.

Osebno bi rad tudi kombinacijo vseh treh ciljev, pa zaenkrat še ni možna (ali jo vsaj jaz ne znam aktivirati). Npr. rad bi nastavil cilj za stran, na kateri imam objavljen video, ki predstavlja moj produkt. Cilj bi bil izpoljen, če bi uporabnik obiskal to stran in se zadržal na njej, kolikor traja video.

Treba je še povedati, da za podatke o številu ogledanih strani ali za povprečen čas obiska, ni potrebno nastavljati ciljev: v GA so že v osnovi. Res je tudi, da jih lahko navskrižno segmentiram z uporabo Advanced segments in da niti s tega vidika ne potrebujem ciljev. Imajo pa cilji eno jasno prednost: lahko jim določam finančno vrednost, kar postavi vse podatke v precej bolj jasno perspektivo.

  • Share/Bookmark



Na obisku pri Googlu

28 12 2009

V začetku oktobra sem bil povabljen na Google Agencies training v Google Europlex v Dublinu. Nabralo se nas je kakih 30 strokovnjakov za trženje na iskalnikih iz večjih agencij iz evroazijskega področja.  Google iz Dublina namreč pokriva praktično vse kar ni Amerika ali Azija, oziroma vsaj tak občutek sem dobil.

Pa kaže tudi, da je število povabljenih iz posamezne države v premo sorazmerju z velikostjo posamičnega trga. Iz Slovenije sem bil edini.

Imeli smo predavanja, imeli smo delavnice, imeli smo okrogle mize in v procesu izvedeli marsikaj novega neposredno od Googlovcev (po mojih opažanjih si z vidnim zadovoljstvom in ščepcem ponosa pravijo Googlers, za novince imajo celo neko drugo besedo, a se je ne spomnim) in tudi izmenjali izkušnje med sabo.

Tako na pamet nekaj stvari, ki smo mi ostale v spominu (objavo sem nameraval napisati že takoj po povratku, ampak je ostalo pri dobrih željah zaradi gužve v službi):

  • uporabniki so vse bolj vešči iskalci: iskalne fraze se daljšajo (tretjina poizvedb sestavlja štiri besede ali več)
  • kljub poudarjanju long taila ne gre zanemarjati generičnih besed, saj prispevajo tretjino konverzij široka ujemanja (broad match)
  • strah, da bo šel quality score v nič, če bom prestukturiral kampanjo je odveč: mirno lahko preizkusim kaj novega in če ne deluje grem nazaj brez, da bi izgubil težko prigarani quality score
  • long tail ključne besede ne znižujejo quality score: šteje relevantnost, ne pa pogostnost
  • pri aktivnostih je pomembno upoštevati vpliv sezone in dogajanja čez leto: smiselno je imeti pripravljene sezonske oglase in ključne besede (npr. valentinovo) in takrat ustrezno povečati CPC
  • v oglasih za področje turizma je smiselno vključevati klic k dejanju in naziv blagovne znamke, saj taki oglasi dosegajo najvišje CTRje
  • v oglasih za retail področje pa za višji CTR pomaga navajanje cen
  • geotargetiranje je mogoče zelo dobro uporabiti za nižanje stroškov in testiranje učinkovitosti glede na pozicijo oglasa
  • ko gre zares se uporabniki potrudijo: oglasu namenijo 0-3 sekunde, ciljni strani 0-20 sekund, nakupni strani pa 2-3 minute: nauk? vsebino je potrebno ustrezno strukturirati
  • pozicija na strani zadetkov je z mobile vidika še pomembnejša, saj 75% iskalcev preveri samo zadetke na prvi strani in poizvedb ne ponavljajo
  • youtube je drugi največji iskalnik, uporabniki so ob gledanju youtuba bolj vpleteni: srčni utrip in dihanje sta 1,5 hitrjša, kot ob gledanju televizijie

Sedaj ko sem to spisal vidim, da je vse skupaj precej nepovezana celota in da bi si bilo smiselno za določene stvari vzeti malo več časa. Tako, da bom skušal napisati o teh stvareh kaj več v prihodnjih objavah.

Ok, poleg vseh strokovnih zadev moram priznati, da je bilo zanimivo pogledati v tudi v Googlovo drobovje. Na Barrow street v t.i. Doclands četrti imajo dve tipični steklo/jeklo stavbi. Notranjost tudi ni bistveno drugačna od kake druge moderne poslovne stavbe. Z izjemo notranje opreme v barvah Googlovega logotipa: sami presodite kako dobro deluje.

Vse govorice o udobju in privilegijih zaposlenih, ki ste jih slišali pomnožite vsaj s tri. Razvajani so na vsakem koraku, ampak z jasnim namenom: ustvarjati dobro delovno ozračje v katerem se vsi lahko spoprijateljijo.

Če pomislim je to skoraj nujno, saj so to ljudje iz vseh koncev, ki so v Dublinu tujci. Sicer vsi mladi, inteligentni, razgledani in govorijo veliko jezikov. V petkih menda končajo uro prej, ampak ne zato,da bi šli prej domov. Ravno obratno: ostanejo do kasnega in skupaj nabijajo najljubšo konzolo.

Google je sicer precej skrivnosten: npr. na recepciji so neusmiljeni z identifikacijskimi protokoli, nikamor ne smeš brez tvojega gostitelja, niso nam dovolili slikati notranjosti itd. Slike zgoraj so uradne. Še celo lokalci po pubih so deževali z vprašanji, ko sem izdavil, kaj počnem v Dublinu. a to je že druga zgodba.

  • Share/Bookmark



Kaj z Analytics Intelligence?

26 11 2009

Verjetno ste že opazili nov segment “Intelligence” v meniju vaših Analytics profilov. Moram priznati, da sem kar navdušen nad to novostjo. Omogoča namreč, da z enim klikov dobim vpogled v dogajanje na posameznem spletnem mestu. Tako mi ni treba več ročno raziskovati in s primerjavo med časovnimi obdobji več različnih parametrov ugotavljati kaj se je spremenilo.

Najbolje, da se sami malo poigrate, sicer pa podrobneje na uradnem Analytics blogu, pri Avinashu in Pomagalniku.

Analytics intelligence omogoča tudi ustvarjanje custom opozoril. Prav tukaj pa sem dobil idejo s katero bi rešil problem, ki me je že dolgo mučil.

Večkrat se zgodi, da se kako spletno mesto prenavlja ali kaj podobnega in iz takega ali drugačnega razloga nastrada Analytics tracking koda. Brez te kode pa se podatki žal ne zbirajo. Tako izgubljam podatke o obisku in to ne morem popraviti. In podatke izgubljam vse dokler sam ne opazim, da je nekaj narobe.

Razen če ne pregledujete obiskanost vaših spletnih mest vsaj enkrat dnevno, je to lahko resna težava. Tukaj nastopi Analytics Intelligence. Ustvaril sem namreč custom opozorilo, ki mi prileti na mejl v primeru, da je obisk določenega spletnega mesta manjši o enega obiskovalca. Tako lahko težavo prej opazim in preverim kaj je dejansko narobe.

Bo pa treba počakati, da vidim kako se bo obneslo.

  • Share/Bookmark



Poplava na Facebooku

2 10 2009

Zadnje tedne opažam na Facebooku vse več oglasov. Imam občutek, da jih pred poletjem ni bilo toliko naenkrat, da jih skoraj ne bi znal našteti. Potem pa se je pojavil kak nov in je bil prava osvežitev stolpca na desni. Sedaj imam občutek, da vsak dan vidim kakšnega, ki ga prejšnji dan še nisem.

Sprašujem se, če se se ni spet razširila govorica o še eni čudežni palčki interneta, ki reši vse tržne probleme. Facebook oglasi so super orodje, to je res. Vzamem si deset minut in že lahko prikazujem svoj oglas 350 ali koliko tisoč slovenskim uporabnikom za borih 10 ali še manj centov na klik. Prikazi so itak zastonj, ne?

Prav tukaj pa nastane problem. Kajti vse več oglasov čisto nekritično ponuja vsem 350.000 uporabnikom produkte ali storitve, ki po moji oceni veliko večino teh uporabnikov ne zanimajo oziroma jih sploh ne morejo zanimati. So stvari za široko potrošnjo in so stvari, ki jih ne kupujejo ljudje, ampak podjetja. Temu se reče b2b in ne verjamem, da se ti oglaševalci tega ne zavedajo. Ker če se ne niso naredili niti prve točke domače naloge in se vprašali kdo kupuje njihove izdelke/storitve.

facebookoglasi.jpg
Primeri so resnični, a naključni – brez jokanja v komentarjih prosim.

Bolj logična, kot v večini primerov na spletu, se mi zdi razlaga situacije z dejavnikom lenobe. Računica je jasna: bomo pač streljali na vseh 350.000, kogar bo zanimalo bo že kliknil, prikazovanje oglasov nas pa tako ali tako nič ne stane!

No jaz sem proti temu. A imamo splet zato, da se nam dogaja televizija, ali za kaj drugega?

Sploh zato, ker omogoča Facebookov oglasni sistem tudi relativno natančno ciljanje (zlasti glede demografije in intersov, kjer je v precejšnji prednosti pred ppc oglasi na iskalnikih). Za skoraj vsak produkt je smiselno določiti natančnejše ciljanje, za nišne produkte pa je to nujno! Kreme proti mozoljem npr. ne bom ponujal ljudem, ki niso v pubreteti, ali kaj?

facebookoglasiprijava.jpg

Če kje, bi moral Facebook imeti možnost dislike pri oglasih. No pravzaprav jo za oglase ima, kar sem ugotovil šele danes (na nekaterih browserjih mehanizem še mučijo bugi, ali pa zadeva dejansko še ni delovala ok). Skratka pri vsakem oglasu je v zgornjem desnem kotu majhen križec. Tu lahko povem, da mi gre oglas na živce in zakaj. Apeliram, da mehanizem vestno uporabljate.

  • Share/Bookmark



A smo ovce?

22 09 2009

Danes sem na Simobilu na Čopovi plačal nekaj položnic. Čez kake pol ure mi na telefon prileti sms, v katerem me sprašujejo kako zadovoljen sem z obiskom. Prosijo me naj zadovoljstvo ocenim od ena do pet in jim sporočim odgovor z brezplačnim smsom. Kar se mi zdi super in korak v pravo smer. Vedo kdo sem, vedo v kateri poslovalnici sem ravnokar bil, imajo mojo telefonsko. V tem primeru se mi zdi, da so podatke in tehnične možnosti dobro izkoristili.


Vir: mollivan_jon

A vseeno je to en redkih smsov, ki jih prejemam od Simobila in se mi zdi dejansko koristen. Ok, razen tistih kadar sem v tujini in mi napišejo koliko me koštajo storitve. Ampak dobivam pa vse preveč smsov s katerimi me skušajo prepričati, da je npr. Rebelde ringtone prav to kar rabim in naj si ga potegnem iz Vodafone Live portala. E pa ne bom! A sem si sploh kdaj kaj potegnil iz VL? Ne. A sem sploh kdaj bil na VL? Ne. Če nisem nikoli niti povohal VL, je najbrž tudi malo verjetno, da bom kar naenkrat šel in kupil Rebelde ringtone, ne? Imajo vse moje podatke, poznati bi morali moje navade in mi nehati težiti z nečim, kar me ne zanima.

Podjetja imajo o meni, ali če smo pri tem povprečnemu potrošniku, ogromno podatkov. Včasih bi jih bilo treba tudi malo pogledati, analizirati in doseči neko vsaj razumno stopnjo personalizacije. Zakaj jih zanima kdo sem in kaj kupujem, če me potem še vedno obravnavajo kot maso?

Trgovci se npr. trudijo, da bi uporabljal njihovo trgovinsko kartico. Kadar jo jim o meni marsikaj povem. Npr. hitro bi lahko izluščili kateri dan v tednu kupujem, v kateri poslovalnici, kateri so moji top ten nakupi itd. No pa naj mi potem pošljejo email in mi ponudijo moj najlubši gin 20% ceneje. To se mi zdi veliko boljša motivacija za obisk trgovine, kot letaki s katerimi mi bašejo nabiralnik.

Simobilu pa bravo za potezo in upam, da bo takih presenečenj še več.

  • Share/Bookmark



Include – Exclude

26 08 2009

Filtri v Google Analytics so lahko v veliko pomoč, saj z njimi nadzorujemo kateri podatki se kam zbirirajo. Vse je še toliko bolj pomembno, ker podatkov ne moremo analizirati za nazaj in ob tem aplicirati filtre. En izmed primerov kjer so filtri zelo priročni je arhitektura posameznega računa.

Že npr. če imam eno samo spletno mesto ni nujno, da imam tudi en sam profil. Osnovnemu, ki beleži ves obisk tega spletnega mesta lahko dodam še enega, kjer pa je izločen interni obisk. Z internim obiskom mislim samega sebe, ki obiskujem svoj blog. Ali v primeru velikega podjetja vse njihove zaposlene, ki po službeni dolžnosti obiskujejo splento mesto in s tem potvarjajo metrike obiskanosti.

Včasih je spletno mesto obsežno in ima več tematsko ločenih segmentov. Npr. klasična delitev na zasebne in poslovne uporabnike, delitev na več blagovnih znamk, delitev na produkte in storitve itd. V takih primerih me lahko poleg sumarnih številk zanimajo tudi podatki za posamezen sklop spletnega mesta.

Tako potrebujem krovni profil, kjer se beležijo vsi podatki in profile za posamezne segmente. V takem primeru ustvarim najprej primarni profil, katerega sledilna koda gre na vse strani spletnega mesta. Nato ustvarim še izpeljane profile za posamezne segmente. Te pa opremim s custom include filtri s katerimi povem natančno kateri podatki želim, da se nabirajo v katerem profilu.

Postopek za ustvariti tak filter gre nekako tako. Grem v filter manager in kliknem na Create new filter. Nato izberem vrsto filtra Custom filter in nato še Include ter še Request URI. V filter pattern vpišem ^/nazivsklopa. Nato filter apliciram samo na profil za katerega žežim, da se na njem beležijo podatki o tem sklopu. Končno še postopek ponovim za vse sklope in to je to.

  • Share/Bookmark



Ločiti zrnje od plevela

13 07 2009

Sprva sem bil do prenovljenega vmesnika Google Adwords rahlo skeptičen, tako kot vedno do novih stvarih, kadar nadomestijo stare na katere sem navajen. Sedaj mi počasi prirašča k srcu, čeprav se ne morem znebiti občutka, da je vse skupaj nekoliko bolj počasno.

Ena izmed stvari, ki mi je še posebej všeč je možnost filtracije ključnih besed. To je sicer bilo možno tudi prej, a v okrnjeni obliki in na precej bolj neroden način. Sedaj je dovolj izbrati pogled Keywords in na njem vklopiti pogled s filtri. Tu je mogoče nastaviti en sam ali več filtrov, kar je še zlasti uporabno, ker omogoča dokaj natančno zožiti izbor ključnih besed.

Primer: želim preveriti ali trošim denar za nekoristne ključne besede. S prvim filtrom omejim izpis samo za tiste besede, ki me stanejo več kot 0,5 €. Z drugim zajamem tiste, ki imajo CTR manjši od 5%. S tretjim pa še povem, da želim videti samo ključne besede, ki imajo quality score manjši od 7. Filter si lahko celo shranim, da bo naslednjič že pri roki.

Tako dobim na kup ključne besede, ki me veliko stanejo, a nimajo pravega učinka iz takega ali drugačnega razloga. Seveda je to šele sum, ampak enkrat ko jih imam izločene lažje preverim zakaj in ustrezno ukrepam. Še zlasti mi je pri možnosti ustvarjanja takih filtrov všeč, da lahko zajamem vse ključne besede vseh kampanj in mi ni treba preverjati vsake oglasne skupine posebej.

Mislim, da bi lahko princip dobro deloval tudi v Google Analytics, kjer je temu namenjeno ustvarjanje segmentov, a bi bil tak princip vseeno nekoliko bolj priročen.

  • Share/Bookmark



Kateri iskalnik je najboljši?

12 06 2009

Odgovor bi naj bil Google. Pa je res? Kaj se zgodi, če pozabimo na blagovno znamko iskalnika in se osredotočimo samo na kakovost rezultatov, ki jih ponuja za neko poizvedbo? Natančno na to vprašanje odgovarja zanimiv projekt Blind search.

Omogoča namreč simultano slepo iskanje po treh velikih konkurentih: Googlu, Yahooju in Bingu (bivši Live, bivši bivši MSN). Ko ti ponudi rezultate glasuješ za tiste, ki so po tvojem mnenju najboljši, nakar vidiš koga si izbral.

Pravzaprav je zabavno kako velik vpliv ima blagovna znamka na oceno kakovosti določenega iskalnika. Npr. za poizvedbo “royksopp” se ne bi nikoli odpravil k Microsoftu na Bing, pa se mi zdijo ponujeni rezultati precej boljši od ostalih dveh.

Zazdelo se mi je še. da je Microsoft ko pride do iskalnikov dokaj obupan. Ampak kaže, da je končno doumel, da se je od konkurentov bolje diferencirati, kot pa jih posnemati. Hiter pregled: MSN je zasledoval tipično portalski iskalnik in se s tega vidika zgledoval po Yahooju.

Z Liveom, ki je sledil so naredili občuten premik k Googlu: odstranili so navlako in izpostavili polje za iskanje. Sedaj pri Bingu končno opažam nek odmik v bolj samosvojo smer. Kaže so se od mnogih malih pionirskih iskalnikov, naučili vsaj, da so se ljudje morda naveličali Googlove dolgočasne beline in dodali kakšno sliko ter barvo več.

Via Gyzar

  • Share/Bookmark



Fantomski kliki ali terminološke zagate II

2 06 2009

Pred dnevi sem zastrigel z ušesi med poročili. Govora je bilo o neki zelo obiskani ”spletni strani”, ki da je imela “n-tisoč klikov”. Hitro sem postal siten, ker sem razumel kaj so hoteli s tem povedati, nisem pa razumel zakaj napačna raba terminov.

Napačna je že raba “spletne strani” za označevanje spletnega mesta. Ta razlika je menda jasna in se mi v to verjetno ni treba spuščati. Še bolj pa me je zmotila uporaba “klikov” kot enote za obiskanost nekega spletnega mesta.

Vir: www.flickr.co m

Obstaja nekaj relativno splošno sprejetih in uveljavljenih metrik za obiskanost spletnega mesta: obisk (visits), različni obiskovalci (unique visitors), ogledi strani (pageviews) itd. Ne glede na debate o metodološki verdnosti posamezne metrike in morebitnih razlikah v medologiji merjenja na različnih platformah, so te enote pomensko jasne.

Kliki po drugi strani s tega vidika ne povedo nič. Če bi skušal uganiti, kateri uveljavljeni metriki bi se še najbolj približali bi morda posumil zahteveke (hits), pa še to je zelo zelo daleč. Pravzaprav sta si metriki še najbolj podobni v tem kako zelo nenatančni sta. Kliki so mogoče uporabni v kakšnih drugih disciplinah analize uporabniške izkušnje, ampak tu gotovo ne.

Bolje,  da se vrnem k izhodišču preden preveč zabredem. Moj cilj ni strahovlada terminološko ustreznega zbornega jezika med poročili. Za splošno rabo je verjetno dovolj navajati število različnih obiskovalcev in o tem govoriti kot o številu obiskovalcev, ali še enostavneje ljudi. Zdi se mi, da je to še najboljši kompromis med nenatančnostjo in splošno razumljivostjo.

Sumim, da bodo gledalci/poslušalci to lažje razumeli, kot neke fantomske klike. Nenazadnje mislim, da gre tu za stvar splošne razgledanosti: če se od novinarjev lahko pričakuje, da poznajo razliko med terminoma “obdolžen” in “obsojen”, potem ni vrag da ne bi mogli poznati še razliko med “klik” in “obiskovalec”.

  • Share/Bookmark



Slika pomladi

8 05 2009

Z veseljem pričakujem današnje večerne dogodke Festivala pomladi. Včeraj sem se hotel malo bolj podrobno podučiti o programu in sem zašel na spletno mesto festivala. Prvi vtis je bil prijeten: design je všečen, informacije, ki sem jih potreboval enostavno najdem.

Potem pa presenečenje: vse kar gledeam je pravzaprav slika. Naslovi, mednaslovi, tabele, povezave – vse je v obliki slike. SEO manijak v meni je vpil v nebo in se spraševal zakaj. Ne spomnem kdaj sem nazadnje opazil spletno mesto, ki bi imelo več odstavkov dolgo besedilo objavljeno v obliki slike. Tudi ne opazim nekih resno eksotičnih fontov ali postavitve besedila, ki bi upravičevala potrebo po sliki namesto dejanskega besedila.

Po drugi strani pa: v čem je problem? Prišel sem na spletno mesto, dobil informacije, ki sem jih potreboval. Zakaj zdaj težiti s temi SEO zakonitostmi? Kaj pa je najslabše, kar se lahko zgodi? Iskalnik ne bo uspel poindeksirati vsebine in izpadel bo obisk spletnega mesta pri sekundarnih ključnih besedah. Za primarne pojme tipa “festival pomladi 2009″ po katerem sem jaz našel spletno mesto itak zaseda prvo pozicijo.

Ne vem, mogoče je bila kaplja čez rob, da tudi nekatere povezave v “besedilu” niso delovale, kar je vzdramilo še UX manijaka. Bi pa priporočil vsaj uporabo meta oznak, da bodo zadetki na iskalniku bolj informativni. Sicer pa moram priznati, da spletno mesto svojo nalogo opravlja relativno dobro. Morda je bil tak pristop k izdelavi enostavno cenejši in glede na kratko življenje spletnega mesta upravičen?

  • Share/Bookmark



Deli in vladaj

21 04 2009

Pred tednom ali dvemi sem opazil tv oglas za Tušmobilov nov paket. V njem kopica najstnikov prikazuje break dance vragolije (naj me poznavalci popravijo) ob spremljavi nezmotljivo rap glasbe. Velik delež temnopoltih obrazov za tipični slovenski oglas in zidovi rdečih opek v ozadju so mi hitro prebudili asociacijo na bronx.

Nato se mi je postavilo vprašanje, zakaj se je Tušmobil odločil za tako izrazito hip hop estetiko. Pomislil sem kaj delajo konkurenti in poteza je hitro postala kar logična.

Uspešno nagovarjati katerokoli ciljno skupino že dolgo ni več enostavno in mladi niso izjema. Spremenljivke kot spol, starost, izobrazba itd. o njih ne povedo veliko, saj so heterogena skupina z zelo veliko in hkrati različnimi zanimanji, dinamičnim življenskim tempom, neklasično medijsko potrošnjo in tanko ločnico med tem kaj je kul in kaj ni. Vse to pa jih dela za običajne tržnokomunikacijske pristope precej izmuzljive.

Glasba pa je očitno dovolj dober skupni imenovalec mladih preko katerega jih je mogoče uspešno doseči. Če pomislim na glasbo v tv spotih, splošno estetiko, povezave z znanimi izvajalci bi ocenil, da se Simobil nagiba bolj v smer elektronike, Mobitel pa bolj v rockovsko področje. Tušmobil se je morda odločil pristaviti lonček in izbral hip hop. Morda, pa je vse skupaj slučaj in pretiravam s hipotezami.

  • Share/Bookmark


On Off

31 03 2009

Najbolj genialne stvari so včasih lahko tudi izjemno preproste. Tokrat me je navdušil prikaz nočnih panoram mest, ki so sodelovala v Earth Hour projektu. Če ste minulo soboto od 8:30 do 9:30 ugasnili vse luči, verjetno veste o čem govorim. V več kot 80 mestih po svetu so (bolj ali manj dosledno) naredili natanko to in na ta način s prstom še enkrat pokazali na problem globalnega segrevanja.


Vir: www.boston.com

A naj se, preden objava degenrira v ekološko ozaveščanje, raje vrnem k fotografijam mest, kjer so ugašali luči.  Najprej so me fotke malo zmedle, ker je vse skupaj izgledalo malo preveč svetlo. Potem pa klik na fotko in magija: luči se ugasnejo in prikaže se panorama v dobesedno drugačni luči. Še en klik in luči se spet prižgejo. Našel sem jih na boston.com - preizkusite, bo lažje razumeti.

Skrajno preprosto a izjemno učinkovito. Vsaj mene je navdušilo in mi dalo misliti o uporabniški izkušnji.

  • Share/Bookmark



Bitka spolov na Facebooku

24 03 2009

Želel sem preveriti ali drži mnenje, da na Facebooku slovenskih (mlajših) najstnikov ni prav veliko. Po podatkih s sredine marca jih je starih od 13 do 17 let nekaj več kot 27.000, kar je 12% vseh slovenskih uporabnikov Facebooka. A je to veliko ali malo ocenite sami.

Sem pa ob tem opazil še nekoliko nepričakovano dejstvo: punc v tej starostni skupini je 28% več kot fantov. Še več – delež žensk s starostjo upada, delež moških pa narašča. Trend je lepo viden na grafu spodaj.

O razlogih lahko prej kot ne samo špekuliram. Punce so bolj družabne, fantje za računalnikom raje igrajo igrice? Kaj pa se zgodi po štiredesem – moški domnevajo, da bodo lahko na Facebooku lažje zapeli kakšno mladenko?

  • Share/Bookmark



Videti gozd, ne samo drevesa

5 03 2009

Statcounter je en izmed servisov, ki omogočajo spremljanje obiskanosti spletnih mest. Pred kratkim sem naletel na orodje, s katerim omogočajo širši pogled na nekaj statistik (uporaba brskalnikov, mobilnih operacijskih sistemov, iskalnikov itd). Tako lahko vidimo prerez podatkov, ki so agregirani iz treh miljonov spletnih mest.

Princip delovanja je podoben kot pri benchmarking v Google Analytics, oziroma je zapeljan korak v drugačno smer. Pravzaprav bi bil vesel, če bi lahko tak primerjave delal tudi s podatki agregiranimi preko GA. Google se z njimi gotovo igra, škoda da se ne moremo še mi. Morda pa se celo lahko, pa ne vem kako?

Se pa postavlja vprašanje relevantnosti podatkov za Slovenijo. Tako Statscounter pravi, da pri nas 52% uporabnikov brska s Firefox Mozzilo. Po mojih izkušnjah pa je številka dejansko nižja za kake 15%. Vprašanje je tudi koliko sloveskih spletih mest ta servis uporablja. Najbrž ne dovolj veliko število, da bi bili podatki zelo zanesljivi.

  • Share/Bookmark



Kot ptiček na veji

20 02 2009

Malo sem se igral z objavljanjem status updejtov na Facebooku, v katerih vstavljam linke na blog. Seveda me je zanimalo ali sem tako pridobil kakega obiskovalca več. Hkrati sem opazil, da nisi prevelik frajer, če objavljaš poln url in da moram uporabljati skrajšano verzijo.

Nato mi je pa padla sekira v med, ko sem naletel na orodje, ki naredi oboje. Najprej pomaga ustvariti sledilno povezavo za Google Analytics, nato pa iz vsega skupaj ustvari kratek url. Tega lahko potem vstavim kamorkoli in podatki se mi lepo nabirajo. Enkrat ko jih imam v Analyticsu pa se zabava lahko začne.

Vse skupaj ni nič revolucionarnega, ker bi lahko enak postopek lahko naredil peš. Ampak vseeno je kar elegantno in prihrani nekaj časa, kar definitivno šteje.

Jasno je, da sta Twitter in Facebook status update na pohodu tudi v naših logih in verjetno ni potrebno poudarjati potencial, ki ga predstavljata za viralno promocijo na spletu. Prej ali slej bo šef ali naročnik začel povpraševati po učinkovitosti in takrat bo treba iz nekje privleči podatke v dokaz. Pri čemer pa lahko to in podobna orodja pomagajo.

  • Share/Bookmark



A je zahtevati EMŠO preveč?

13 02 2009

Pred kratkim sem zasledil spodjo pasico. Zamišljena je interaktivno, pri čemer je ideja, da uporabnik odgovori na tri vprašanja. Ter nato, če sem prav razumel, sodeluje v nagradni igri. Da bi sodeloval mora oddati nekaj svojih podatkov. Do tu nič nenavadnega.

Potem pa opazim, da je eno izmed polj, ki jih je potrebno izpolniti številka EMŠO. Pri tovrstnih nagradnih igrah to ni prav pogosta praksa – pravzaprav sem kaj takega sam prvič opazil. Nato pa se takoj zbudil paranoik v meni in sem si rekel, da svoje EMŠO številke že ne bom vpisoval.

Po svoje to ni pretirano racionalna skrb, ampak sem pač navajen tako številko pisati na občini, oziroma v resno državno birokratskih obrazcih. Ne pa toliko za sodelovanje v nagradni igri.

Potem se pa vprašam, zakaj bi pa nekdo želel moj EMŠO. Ok – pove jim moj datum rojstva (torej starost) in spol. Skratka nekaj osnovne demografije pri čemer mi je prihranjeno izpolnjevanje dveh polj. Ampak po drugi strani – kaj pa če ne vem EMŠO številke na pamet?

No kaj se pa vam zdi?

  • Share/Bookmark



Lost in translation ala Google

28 01 2009

Pred kratkim sem želel povezati Adwords in Analytics račun. Običajno je to urejeno v nekaj minutah, če se kaj zaplete v slabi uri. Ampak tokrat mi nikakor ni uspelo, kljub temu, da sem preveril običajne prepreke.

Osnovna težava je bila že v tem, da nisem mogel aktivirati samodejnega označevanja (auto tagging). Kliknil sem na povezavo za urejanje te nastavitve, kar me je katapultiralo nazaj na osnovno stran, namesto, da bi mi pač prikazalo običajni checkbox, ki ga je potrebno odkljukati.

Nato sem šel preverit v pomoč in so mi stvari bile še manj jasne. V prvem koraku povezovanja dveh računov so me pošiljali na Analytics zavihek, ki ga pa v mojem Adwords računu ni bilo.

Potem sem obupal in skušal zadevo rešiti s pogovorom z svetovalcem, ampak po slabi uri preverjanja mi ni znal pomagati in mi kot zadnjo možnost priporočil še naj pišem na splošni e-naslov za podporo na Googlu.

Nič kaj navdušen sem nato pisal na omenjeni naslov in dobil presenetljiv odgovor. Bistvo mojih težav je bilo v tem, da je bil Adwords račun v slovenščini, Analytics pa v angleščini, ker slovenščine ne podpira. Takoj ko sem spremenil Adwords jezik v angleščino je vse delovalo kot običajno in sem normalno aktiviral samodejno označevanje.

Računov pa vseeno nisem mogel povezati, tako da bi v Adwordsu videl Analytics zavihek in ga imel v slovenščini. Pri tem se sprašujem samo – a ni bolje vseeno prikazati vsebine, ki niso prevedene v določen jezik, kot jih sploh ne prikazati?

Skratka, kot sem izvedel v še dodatnem pogovoru, je menda prva stvar, ki se jo splača narediti, kadar se s kakimi Googlovimi produkti pojavljajo nenavadne težave, uporabiti angleščino. To je sicer dobro izhodišče za nekaj žolčnih stavkov o jezikovnih krivicah, ampak jih bom izpustil.

Sicer se tudi sam kadar pišem trudim izraze sloveniti, ampak moram priznati, da imam pomisleke ali bo jasno kaj želim povedati. Tako mi tudi Googlov napor, da bi produkte in vsebine ponujal v slovenščini ne pomaga preveš, ker se sploh ne znajdem…

  • Share/Bookmark



Ogledalce ogledalce na steni povej…

15 01 2009

Katera najbolj iskana blagovna znamke na svetu je tem? Če ste se slučajno spraševali sta na voljo vsa dva priročna ogledalca, ki odgovorita na to vprašanje.

Tu je seveda verjetno že poznani Google Insight for search, kjer je mogoče preveriti za razične iskalne pojme kateri so bili najbolj iskani. Rezultate je možno lepo segmentirati po področjih in državi. Problem je samo, da se velikokrat zgodi, da je za razne pojme v slovenščini premalo iskanj, da bi lahko ponudil rezultate.

 

Najdi si pa ponuja Brand Search Monitor, ki je namenjen primarno oglaševalcem. Zaenkrat sicer zgolj kot napredne excel tabele. Upajmo da kmalu tudi v funkcionalni obliki neposredno na spletnem mestu.

V obeh primerih je zanimivo opazovati nihanja v deležu iskanj ter špekuirati o razlogih. Lepo se npr. vidi, da se učinek tržno komunikacijskih aktivnosti v klasičnih medijih prelije na splet.

Bi si pa želel tudi natančnih podatkov o številu iskanj, ne samo razmerij. Tako bi bilo možno oceniti kakšen delež iskanj se pretvori v dejanske obiske spletnega mesta. Sedaj npr. vem, da na mojo spletno mesto preko Googla za določeno ključno besedo pride n obiskovalcev. A je to dobro, a je to slabo – pravzaprav ne vem. Primerjava med številom iskanj določene ključne besede in številom obiskovalcev, ki je preko nje prišlo na koje spletno mesto bi mi na to vprašanje odgovorila.

Ok, so druga orodja in načini – ampak zakaj ne bi moglo biti vse skupaj malo bolj elegantno?

  • Share/Bookmark



Segmentiranje v Google Analytics

8 01 2009

Končno se v Google Analyticsu malo zabavam z dodatnimi funkcijami, ki so jih uvedli ob zadnji večji nadgradnji. Mogoče je npr. ustvarjanje poljubnih segmentov ali poročil po meri.

Orodja sama po sebi so pravzaprav dokaj enostavna za uporabo. Niti ni problem nametati nekaj kvadratkov in ustvariti nek segment. Večja težava je pri razmisleku kaj križati s čim in kako iz tako nastalega segmenta potegniti neke pametne izsledke.

 

Za pokušino sem želel preveriti, ali so obiskovalci prijavljeni na e-obvestila res več vredni od ostalih. Predpogoj za ustvarjanje takega segmenta je sledenje obiskom iz e-obvestil. Segment sem ustvaril tako, da sem izbral dimenzijo Medium in določil, da mora biti email. Nato pa še metriko Time on page in določil, da mora biti daljši od 2h minut.

Presek obeh pogojev so torej vsi tisi obiski z e-obvestil, ki so trajali več kot dve minuti. Nato pa sem šel pogledati ali so ti obiski imeli kaj višjo stopnjo konverzije od povprečja. No izkazalo se je, da ja in to za 10% višjo!

Očitno so ti obiskovalci dejansko več vredni od ostalih.

  • Share/Bookmark



Besede in ključne besede

31 12 2008

Trženje na iskalnikih temelji na ključnih besedah, ki predsatvlajo vezni člen med interesom uporabnika in ponudbo oglašealca. Jasneje kot beseda ustvarja to vez boljša je in bolj zadovoljna sta oba.

A prave besede je včasih težko najti in v takih dilemah ni slabo, če nam posredno pomaga kar uporabnik. V sistemu Google Adwords je na voljo široka možnost ujemanja (broad match), ki deluje tako, da uporabniku prikaže oglas, če njegov iskalni niz vsebuje določeno besedo v skoraj kateri koli kombinaciji.

A podatke o prejetih klikh dobimo samo za ključne besede take kot so, ne vemo pa v kakšnih kombinacijah jih je iskalec dejansko uporabil. Preverimo lahko tako, da naredimo posebno poročilo Search Query Performance report znotraj Adwords sistema. Tu sicer dobimo osnovne podatke, a tak način ni preveč eleganten, prav tako podatkov ne moremo dodatno segmentirati.

Z uporabo namenske skripte (avtor Michael Harrison) je mogoče doseči, da se v Google Analytics samodejno beleži dejanske iskalne fraze. Tako imamo pojme vedno pri roki in jih lahko po mili volji rešetamo dalje, sploh od kar je mogoče v Analyticsu ustvarjati segmente po meri.

Ključno pa je, da enkrat ko podatke imamo to tudi uporabimo za optimizacijo spiska ključnih besed, ki jih imamo zakupljene. Tiste iskalne fraze, ki dobro delujejo dodamo kot samostojne ključne besede. Tiste ki pa delujejo slabo pa dodamo kot negativne ključne besede.

Pri tem je še pomembno, da Google Adwords pri izračunu CTR količnika za posamezno ključno besedo s širokim ujemanjem ne upošteva samo rezultate te konkretne besede, ampak tudi vseh fraz, ki jih uporabniki dejansko iščejo.

Tako lahko s prej opisanim postopkom znatno dvignemo CTR količnik, kar je sploh super, ker je malo stvari, ki jih ima Google Adwords tako rad kot visok CTR.

  • Share/Bookmark



Kje je sol, kje je poper?

8 12 2008

Pred nekaj dnevi smo s kolegi bili na večerji v neki ribji restavraciji v Istanbulu. Tam sem naletel na enaki zadevi kot na sliki spodaj. Hotel sem si dosoliti ribo, ampak nisem vedel katerega od vsebnikov naj uporabim, da si jo slučajno ne bi popopral. Nismo si mogli kaj, da se ne bi razvila debata o uporabniški izkušnji in o tem zakaj je sol tam kjer je in kje bi morala biti.

 Uporabhniška izkušnja - kje je poper, kje je sol?

Sprašujem vas torej – kje je sol in kje je poper?

  • Share/Bookmark


Zakaj?

20 11 2008

V spletni analitiki se že nekaj časa govori o tem, da imamo orodja ki nam relativno dobro povejo kaj, kdaj in kje na spletnem mestu se je zgodilo. Ključni del, ki pa nam še manjka je zakaj se je nekaj zgodilo. Zakaj se je nekaj zgodilo je težko zmeriti, še najlažje je uporabnika kar neposredno vprašati.

Tako so se začele pojavljati rešitve, ki uporabnika med navigiranjem po spletnem mestu neposredno povprašajo o tem in onem ter na tak način ponudijo vpogled v zakaj komponento interpretacije podatkov. Morda eno boljših takih rešitev predstavlja 4Q, ki jo je sorazvijal Avinash Kaushik.

Do tu vse lepo in prav, pravzaprav super – končno vemo zakaj je uporabnik naredil to kar je naredil, oziroma zakaj ni naredil kar bi radi da naredi – saj nam je sam povedal! Vendar se težava pojavi zaradi samega načina na katerega uporabnika sprašujemo. Njegovo naravno premikanje po spletnem mestu prekinemo z našim vprašanjem. To pa verjetno ne bo prispevalo veliko k ravni njegovega zadovoljstva, kvečjemu obratno.

 

Skratka: pomembno je tudi kako in kdaj ga vprašamo kaj si misli.  Verjetno še najbolje je, da uporabniku prepustimo iniciativo: naj nam sam pove kar želi in kadar želi. A kako to doseči? Priročna rešitev je lahko Kampyle, ki omogoča uporabnikom v vsakem trenutku oddati svoj odziv preko plavajočega prosojnega gumba, ki se vedno nahaja v kotu ekrana. Posrečeni se mi zdijo tudi odgovori v obliki emoticonov – tako uporabniku ni potrebno veliko tipkati, da pove kaj si misli.

Rešitve kot 4Q so mi vseeno všeč in morda bi zaključil z ugotovitvijo, da je verjento najboljša kombinacija več pristopov. Vsaj za strani, kjer uporabnika tako ali tako izgubimo verjetno ne škodi, če ga neposredno vprašamo zakaj je odšel. Še najbolj pomembno je, da podatke o zakaj na nek način zbiramo in jih skupaj še z ostalimi podatki uporabljamo za izboljševanje uporabnikove izkušnje.

  • Share/Bookmark



Google Adwords prevara

7 11 2008

Te dni je v moj nabiralnik priromal spodnji email in kot se je izkazalo gre za poskus prevare. Malopridneži se izdajajo za uradno sporočilo Google Adwordsa v katerem opozarjajo, da naj bi bilo potrebno nujno obnoviti Adwords raučun. V procesu se verjetno dokopljejo do vašega uporabnišlega imena in gesla.

Google Adwords fraud

Kakšno škodo lahko to pomeni, pa si lahko kar sami zamišljate. Prevaranti lahko ko imajo geslo npr. mirno vstopijo v račun, ustavijo vse vaše kampanje, zaženejo svoje in stroške, ki se obračunavajo z vaše kreditne kartice poženejo v nebo.

Soočen z omenjenim mejlom sem najprej postal sumničav, ker podobnih opozoril v samem računu bi bilo videti in običajno za vsako spremembo tam so že mesece prej. Nadalje je bil nagovor rahlo nenavaden v primerjavi z običajnimi mejli z Gooogle Adwords sistema. Sumljivo je bilo tudi veliko opozorilo, da moje adwords in gmail geslo nista enaka. Nenazadnje pa celo povezava do urlja, kjer naj bi obnovil svoj Adwords račun ni delovala.

Sumi so se potrdili, ko sem se pogovoril s svetovalcem na Google Adwords chatu. Ko je njihova ekipa strokovnjakov preverila email so ugotovili, da gre za prevaro in da email nosi celo nek virus. Geslo sem za vsak slučaj spremenil.

P.S.

Na tovrstne prevare sedaj tudi uradno opozarjajo v Google Adwords podpornih straneh.

  • Share/Bookmark



Kako dolg naj bo title tag?

23 10 2008

Pred kratkim sem zasledil zanimivo strategijo glede dolžine title oznak. So en izmed pomembnejših dejavnikov, ki jih iskalniki upoštevajo pri razvrščanju. Običajno so na vrhu html kode posamezne strani in se izpišejo tako v samem brskalniku ko smo na določeni strani, kot tudi ob zadetku na iskalniku kot naslov zadetka.

Postavlja pa se vprašanje kako dolga je lahko taka oznaka, da se še v celoti izpiše pri zadetku na iskalniku. Pri Googlu je to 60 znakov, pri čemer pa Google title oznake pri izpisu ob zadetku ne odreže natančno pri 60. znaku, ampak pri zadnji besede v kateri je 60. znak. Yahoo naj bi imel omejitev 120 znakov, ampak brez principa pametnega rezanja. Za Najdi.si ni pa recimo, da okoli 60. znakov.

 

Tako naj bi bil trik te strategije, ki skuša v celoti izkoristiti prostor na voljo v tem, da se najprej v prvih 60. znakih izpostavi ključne informacije, v ostalih pa še dodatne podporne informacije.

Ampak ob vsem tem taktiziranju in preračunavanju sem ugotovil, da je to prej kot ne nesmisel. Sicer je najbrž lepo imeti nekaj več ključnih besed v title oznaki, ker jim to da večjo težo. A po drugi strani, če na zadetek na iskalniku gledam bolj celostno, bi se raje držal preizkušenega recepta. Title oznake naj bodo kratke, pomensko relevantne in naj vsebujejo ustrezne ključne besede.

Na organski zadetek lahko namreč gledamo kot na oglas, o čemer sem že pisal glede optimizacije meta opisa (meta description). Tako je title oznaka naslov oglasa, meta description oznaka pa besedilo oglasa. Naslov pritegne pozornost uporabnika, besedilo pa ga prepriča naj klikne prav na ta zadetek.

  • Share/Bookmark



Konec Googlovega zlatega trikotnika?

10 10 2008

Google že nekaj časa za poizvedbe ne prikazuje več samo klasičnih rezultatov. Dodaja tudi relevantne zadetke iz njegovih ostalih »baz«: slik, videov, novic, zemljevidov, rumenih strani itd. Pojavu učeni pravijo search 3.0 oziroma blended search.

Bolj kot buzzwordi so pomembne implikacije, ki jih pojav ima za optimizacijo za iskalnike. Če bi SEO imel deset zapovedi, bi prvo najbrž šlo nekako tako: »Ali si med prvimi nekaj zadetki ali te ni!«. Do pred kratkega je še veljajo, da to nikjer ne velja bolj trdno kot na Googlu. S študjijami fiksacij pogledov so namreč odkrili, da se velika večina uporabnikov usmeri v zgornji levi kot zadetkov in skorajda prezre vse ostalo. To so poimenovali Google Golden Triangle.

 
Vir: Enquiro

Vendar uvrščanje slik, videov, zemljevidov in ostalega med rezultate iskanja tako situacijo korenito spreminja. Sedaj študije fiksacij pogledov namreč ugotavljajo, da se primat zlatega trikotnika ruši. Poglede uporabnikov sedaj najprej privlačijo novi vizualni elementi na straneh rezultatov. To v praksi pomeni, da lahko svojo vidnost na prvi strani zadetkov precej izboljšamo, če se nam nanjo uspe uvrstiti z npr. video vsebinami.

Nauk zgodbe za tiste, ki že zasedate prva mesta je, da lahko svojo vidnost še povečate, za tiste, ki pa se trudite, pa še ni pravih uspehov, da obstajajo tudi drugi načini.

  • Share/Bookmark



SMX & eMetrics, Stockholm 2008

29 09 2008

Minuli teden sem se v Stockholmu udeležil Search Marketing Expo in eMetrics Marketing Optimization summit (hvala Renderspace). Konferenci sta potekali sočasno 23. in 24. ter obravnavali trženje na iskalnikih in spletno analitiko. Kombinacija je bila kot nalašč zame, ker se tudi pri delu dejansko najpogosteje ukvarjam z omenjenima področjima.

Napovedani program je kar dobro obetal in moram priznati, da ni razočaral. Na trenutke se je bilo sicer težko odločati kaj bi poslušal, ker je potekalo več sklopov vzporedno. Sem bil pa pozitivno presenečen nad izvedbo posameznih sklopov. Ti so trajali približno uro v kateri so po trije govorci imeli za svojo predstavitev deset minut, nakar je potekala še diskusija, vse skupaj pa je vodil moderator. Precej boljša praksa kot poslušati samo enega govorca celo uro.

Smx + eMetrics, Stockholm 2008

Naj hitro omenim samo nekaj najbolj zanimivih. V sklopu o naraščajoečm pomenu personalizacije iskanja je Hessam Lavi iz Googla predstavil najpomembnejše dejavnike, ki jih iskalnik upošteva pri prikazu personaliziranih rezultatov iskanja.

Sklop o izbiranju relevantnih merilnikov uspeha je skušal odgovoriti na vprašanje, katera je najprimernejša metrika za merjenje uspeha trženja na iskalnikih pri čemer je Kristoffer Ewald poudaril, da je potrebno v različnih nakupnih fazah uporabljati različne matrike in presdstavil sistem, ki ga uporablja.

V sklopu namenjenemu mobilnemu iskanju je Gustav Soderstrom iz Yahooja prikazal širok potencial, ki ga mobilno iskanje prinaša, saj mobilne telefone uporablja več uporabnikov, ki išče v več življenskih situacijah.

Neil Mason je prikazal nekaj zanimivih prijemov analitike spletnih mest, ki jih omogočata profiliranje uporabnikov in nato ustrezna segmentacija vsebin na spletnem mestu ter pomen merjenja želene konverzije preko več obiskov in s tem povezanega pravilnega timinga trženjskih aktivnosti.

Fred Turling pa je govoril o analitiki spletnih skupnosti, ki z makro vidika omogoča merjenje interakcij med člani skupnosti in odkrivanje različnih tipov uporabnikov uporabnikov ter razbiranje lastnosti posamičnih sistemov po katerih se razlikujejo od drugih. Vse to pa nato omogoča ustrezno komunikacijo s tistim segmentom uporabnikov, ki je ključen s tržnega vidika življenja neke spletne skupnosti.

O raznih trikih pa bolj podrobneje v prihodnje, ko jih preizkusim.

  • Share/Bookmark


Vse ne gre v isti koš

11 09 2008

Najpogostejša napaka, ki jo opažam pri upravljanju Google Adwords računov je (ne)strategija vse v isti koš. S tem ciljam na račune, kjer je na en dolg seznam ključnih besed obešen en sam oglas. Taka praksa krši osnovno pravilo trženja na iskalnikih, ki je po mojem mnenju zagotavljanje za uporabnika relevantnih sporočil.

Če so ključne besede uvrščene v en sam seznam to pomeni, da se bo za katerokoli ključno besedo pokazal enak oglas. To pa precej poveča  verjetnost, da ključna beseda in besedilo oglasa ne bosta pomensko povezana. Kadar se to zgodi je potem manjša tudi verjetnost, da bo uporabnik kliknil na tak oglas, ki ni relevanten za ključno besedo, ki jo je uporabil pri iskanju.

Mnogo boljša strategija je ključne besede razporediti v pomensko povezane celote. Pri tem se je smiselno vprašati kdo so uporabniki, ki jih nagovarjamo, kaj jih zanima, kaj jim ponujamo in kako jih je s teh vidikov najbolje nagovoriti. Tako za vsak segment ciljne skupine uporabnikov sestavimo ločen seznam ključnih besed.

Nato za vsak tak seznam, ki ga lahko sestavlja tudi samo nekaj ključnih besed, napišemo ločen oglas. Še raje pa kar dva in nato testiramo njuno uspešnost ter manj učinkovitega zamenjamo. Pri tem si lahko pomagamo s ctr količnikom posameznega oglasa, ali s stopnjo želene konverzije, ki jo posamezni oglas dosega (to je lahko npr. registracija na e-obvestila ali nakup določenega izdelka).

Tako arhitekturo računa Google Adwords brez večjih težav dosežemo. Vsak segment  ključnih besed in nanj vezana oglasa lahko predstavlja eno oglasno skupino znotraj ene kampanje. Lahko pa naredimo tudi več kampanj z več oglasnimi skupinami, vendar je nekje treba potegniti smiselno mejo. Upravljanje računa mora biti obvladljivo in pregledno.

Na tak način so oglasi, ki jih sprožamo ob poizvedbah uporabnikov zanje bolj relevantni, kar pomeni več obiska in zlasti kakovostnejši obisk. Tu se pa zgodba nadaljuje z optimizacijo strani, kamor uporabnike oglas preusmeri, o čemer pa kdaj naslednjič.

  • Share/Bookmark


Predvolilni golaž na iskalnikih

4 09 2008

Na tokratnih državnozborskih volitvah se je politika kot še nikoli doslej zagrela za taktike trženja na iskalnikih. Skoraj je ni stranke, ki ne bi promovirala svojih vrlin in prepričevala preko kontekstualnih besedilnih oglasov volivce, da so pa oni tisti pravi ali da tisti drugi niso.

Ampak kot običajno z navadami, ki smo jih vajeni pri ostalih strategijah trženja na spletu: nestrokovnost, kratkoročnost in zlasti podcenjevanje vloge uporabnikov. Čas bi že bil, da dojamejo, da splet ne deluje kot strankarsko glasilo, da se polovičarstvo ne obnese in da pravi uspehi ne pridejo sami po sebi. 

 

Ključne besede so izbrane brez (etičnega) razmisleka, besedila oglasov niso vezana na ključne besede, kampanje niso segmentirane v pomensko zaključene celote, ki bi nagovarjale posamezno tematiko, volivce nagovarjajo kot maso in ne kot ločene skupine, ki se razlikujejo po potrebah in interesih, aktivnosti niso sinhronizirane z ostalimi promocijskimi tehnikami in kanali  itd.

Popravni izpit je čez štiri leta.

  • Share/Bookmark


Tabele brez glavobolov

28 08 2008

Kadar bi se rad z nekimi določenimi podatki iz Google Analytics malo poigral naletim vedno na enak izziv. Kako jih spraviti v excel z kar se da malo napora? Rekli boste, pa saj ima Google Analytics lepo urejen izvoz podatkov v celo štiri različne formate.

No če uporabim .csv format, ki je sicer najbližje Excelu, podatke vanj sicer spravim, a niso niti slučajno več podobni tabeli (zajem zaslona spodaj, levo).

 

Od sedaj pa si bom lahko muke z vsakovrstnimi strategijami prihranil. Rešil me je dodatek za Firefox po imenu Table Tools. Omogoča namreč prenos želene tabele v samo enem kliku! Dovolj je izbrati neko tabelo, pritisniti Ctrl+Z in klikniti kamorkoli nanjo, odpreti Excel in pritisniti Ctrl+V. To je to (zajem zaslona zgoraj, desno).

Deluje na vseh tabelah, ne samo v Google Analytics, omogoča pa tudi razvrščanje in še nekaj uporabnih trikov.

  • Share/Bookmark


Negativne besede za pozitivne učinke

31 07 2008

Edina vez med uporabniki in oglasi na iskalnikih so ključne besede, ki jih prvi uporabljajo pri poizvedbah. Če oglas za posamezno ključno besedo ali iskalno frazo ni relevanten, ga bo uporabnik ignoriral. Zato je nujno potrebno izboru ključnih besed posvetiti dovolj pozornosti.

En izmed načinov doseganja kar se da natančnega prikazovanja oglasov so različne možnosti ujemanja ključnih besed. Vedno znova me pa preseneča, da se mehanizem dodajanja negativnih ključnih besed tako malo uporablja. Negativne ključne besede lahko namreč zožijo prikazovanje oglasov na najustreznejše uporabnike, znižajo ceno na klik in posledično povečajo donosnost.

V praksi mehanizem negativnega ujemanja ključnih besed deluje tako, da prepreči prikazovanje oglasov ob neustreznih različicah ključnih besed. Recimo, da neka športna trgovina prodaja kolesa. V svoji oglasni skupini uporabljajo ključno besedo kolesa. V tem primeru se oglasi prikazujejo tudi za poizvedbo rabljena kolesa, kar pa ni smiselno, ker trgovina prodaja samo nova. Zato na seznam ključnih besed dodamo ključno besedno rabljena z negativnim ujemanjem. Tako se oglasi ne prikazujejo več uporabnikom, ki niso potenciali kupci.

Google Adwords Keyword Tool

Ključne besede lahko domislimo sami, ali si pomagamo z orodjem Keyword tool.  V njem določimo jezik in državo naših uporabnikov, vpišemo naš seznam ključnih besed in določimo, da želimo negativni tip ujemanja. Tako nam sistem ponudi relevantne negativne ključne besede, ki jih nato sami izberemo in uvrstimo na seznam neke oglasne skupine ali kar celotne kampanje.

S premišljenim dodajanjem negativnih ključnih besed tako oglase prikazujemo samo uporabnikom, za katere so relevantni in s tem dosežemo bolj kakovosten obisk.

  • Share/Bookmark


Preizkušam Google Adplanner

25 07 2008

Google je pred mesecem najavil novo brezplačno storitev za medijsko načrtovanje na spletu – Adplanner. Zaenkrat je še vedno v beta fazi za omejeno število agencij in oglaševalcev, se je pa možno prijaviti za dostop.

Orodje omogoča hitro načrtovanje oglaševalskih akcij na spletu, ki lahko vključujejo kontekstualne besedilne oglase in spletne pasice v raznih formatih. Določiti je mogoče osnovne demografske parametre: spol, starost, izobrazbo in dohodek. Nato Google Adplanner izpljune seznam spletnih mest za katere meni, da jih obiskuje naša ciljna skupina.

Njegovo mnenje je natančneje izraženo v composition indeksu, ki pove kakšen delež uporabnikov naše ciljne skupine iz neke države je na posamezni strani. Za vsako spletno mestu imamo na voljo tudi podatke o različnih obiskovalcih, dosegu na ravni države, številu ogledanih strani. Dodatno pa za spletna mesta vključena v Googlovo vsebinsko mrežo še možni formati oglasov in pričakovano številu prikazov oglasov na dan.

Google Adplanner

Občutek imam, kot bi pri Googlu združili načrtovalec za placement kampanje v Adwordsih in Trends, ki so ga nedavno nadgradili, da prikazuje tudi podatke o obiskanosti spletnih mest. Nasploh se postavlja vprašanje o tem iz kje Google pridobiva te podatke. Nekaj jih dobi iz podatkov o številu poizvedb na svojem iskalniku, nekaj iz Google Analytics programa za anonimno izmenjavo podatkov, nekaj pa iz panelnih raziskav uporabnikov. Ne zanikajo pa tudi uporabe podatkov iz Google Toolbara, kot piše Danny Sullivan. Če se vam to zdi sporno ali ne, pa povejte sami.

Google Adplanner ima nekaj bistveno večjih pomanjkljivosti. Najbolj očitna je, da oglasov dejansko sploh ni mogoče neposredno zakupiti. Niti na spletnih mestih, ki so vključena v Googlovo vsebinsko mrežo. Pripravljen medijski načrt je sicer mogoče izvoziti v več različnih formatih, ampak udejaniti pa ne. Naslednja pomanjkljivost je, da za obskurne države kot je Slovenija praktično ni uporaben. Na voljo je namreč premalo podatkov in spletnih mest, da bi jih bilo mogoče učinkovito segmentirati.

Google Adplanner

Tretja pomanjkljivost je pravzaprav samo načelo uporabe demografske segmentacije in prenašanja paradigme zakupa medijskega prostora na splet. A res lahko zgolj z nekaj najbolj osnovnimi parametri demografije uspemo zaobjeti svojo ciljno skupino?  Imam občutek, da so uporabniki na spletu malo preveč izmuzljivi, da bi jih bilo mogoče tako enostavno razporejati v predalčke. Tu nam sicer orodje pomaga s tem, da lahko sami določimo nekaj spletnih mest, za katere menimo, da jih obiskuje naša ciljna skupina, kar nato upošteva za doseganje bolj relevantnega izbora.

Podobno mi tudi pojem zakupa medijskega prostora na spletu dela preglavice, ker ne upošteva aktivne vloge uporabnika. Po drugi strani pa je serviranje benerjev uporabnikom, za katere lahko vsaj predvidevamo, da bodo relevantni vseeno korak naprej. Morda pa je Google Adplanner tudi znak, da Googlu ni uspel preboj z načeli, ki jih je uveljavil s sitemom Adwords tudi v klasične medije in da zaenkrat raje ne bo tolkel z glavo skozi zid.

  • Share/Bookmark


Optimizacija strani napake 404

15 07 2008

Napake 404 so žal sestavni del navigiranja po spletu in se prikažejo kadar uporabnik zahteva premaknjeno, manjkajočo ali neobstoječo stran. Za uporabnika to lahko pomeni, da ni dobil vsebine, ki jo je potreboval, za lastnika spletnega mesta pa da, je pravkar izgubil potencialno stranko. Zato je z vidika uporabniške izkušnje in optimizacije za iskalnike priporočljivo stran napake 404 prilagoditi.

Standardni prikaz napake 404

Obstaja več načinov za ustvarjanje stran napake 404 po meri, razlago pa raje prepustim: napotki za posamezne vrste serverjev, napotki za Wordpress. Je pa za tovrstno urejanje potrebno imeti zadovoljivo stopnjo administratorskih pravic za server, kjer gostuje naše spletno mesto.

Najpogostejši razlogi zakaj se uporabnik znajde na strani napake 404 so trije: napačno vtipkan url ali zastarel bookmark/favourite, zastarela povezava v rezultatih poizvedbe na iskalniku, nedelujoča povezava znotraj spletnega mesta.

Ne glede na razlog naj stran napake 404 uporabniku pove na katerem spletnem mestu se je znašel, verjeten razlog zakaj je tam in predvsem kam lahko gre po informacije oziroma vsebino, ki jo potreboval. Cilj je namreč uporabnika zadržati na spletnem mestu in preprečiti, da zaradi napake 404 ne odide.

Da bi to dosegli je za začetek smiselno vizualno poenotiti stran napake 404 s splošno vizualno podobo spletnega mesta. Nato lahko prilagodimo besedilo v katerem po možnosti sploh ne uporabimo fraze napaka 404. Uporabniku raje na prijazen in jedrnat način povemo kje in zakaj je ter ga preusmerimo na vstopno stran spletnega mesta.

Diesel prilagojena stran napake 404

Zelo priporočljivo je vključiti tudi povezavo na kazalo vsebin na spletnem mestu in polje internega iskalnika. Pri sestavi strani se držimo načela manj je več, ker se bo tako lahko uporabnik lažje in hitreje rešil iz 404 slepe ulice. Prav tako ni priporočljivo vključiti običajne navigacije, ker se hitro lahko zgodi zaostanek pri vzdrževanju in posledično nove nedelujoče povezave.

Za konec lahko postorimo še dve stvari: poskrbimo, da stran napake 404 iskalniki ne poindeksirajo (ali v robots.txt datoteki, ali z namensko meta oznako) ter spremljamo v kolikšen delež obiskov je bila vključena stran napake 404. Nekatere rešitve za spletno analitiko take podatke že vključujejo, Google Analytics v osnovi sicer ne, ampak ga v to ni problem prepričati.

Uporaba lastne prilagojene strani z napako 404 ni slaba poteza, sploh če pomislimo, da nas nič ne stane, da ne potrebuje vzdrževanja in da ohranja možnost, da se bodo obiskovalci pretvorili v stranke.

  • Share/Bookmark


Flash in iskalniki nič več kot pes in mačka?

1 07 2008

Google pravi, da se je vsaj malo naučil brati tudi flash spletna mesta. Končno bo dilema med funkcijo in estetiko na spletu morda malo lažja.

Flash lahko precej pripomore k dobremu izgledu, všečnosti in tudi uporabniški izkušnji. A z vidika optimizacije za iskalnike je bil vedno nekoliko odrivan, ker ga iskalniki ne znajo prebirati in tako indeksirati vsebine spletnega mesta. Glede na veliko vlogo, ki jo vsebina ima kot en izmed dejavnikov razvrščanja, pa je flash pomenil slabo popotnico za dobro uvrstitev na seznamu zadetkov.

Googlebot naj bi bil sedaj sposoben indeksirati besedilne vsebine in prepoznavati url naslove v swf datotekah vseh tipov. To dosega s pomočjo algoritma, ki simulira obisk uporabnika in se sprehodi čez vse gumbe in menije. Kmalu naj bi podobno omogočal tudi Yahoo in ni vrag, da ostali ne bodo sledili. Vse se dogaja v sodelovanju z Adobom, s čimer si verjetno zagotavlja še dodaten korak prednosti pred Silvelight platformo.

Še vedno pa obstajajo pomankljivosti: Google ni sposoben indeksirati strani, ki zaženejo flash preko JavaScripta, trenutno Google ne dojema datotek (npr. html), ki jih dodatno naloži flash kot del istega spletnega mesta, nenazadnje pa mu težave povzročajo posebne pisave (npr. arabska).

Nenavadno je tudi to, da priporoča naj za dele besedila za katere nočemo, da so indeksirane, uporabimo kar sliko. Taka priporočila se mi zdijo za katerikoli iskalnik herezija! Pa tudi če pomislim na dostopnost vsebin, bi težko rekel, da Google dela slepim uslugo.

Skratka, korak se mi definitivno zdi v pravo smer, verjetno bo pa potrebno še malo počakati preden bomo lahko razglasili končno zmago. Na flash spletnih mestih bo zanimivo preveriti ali se bo v naslednjih tednih delež obiska iz iskalnikov kaj povečal; poročajte.

  • Share/Bookmark


Mala šola optimizacije blogov za iskalnike

21 06 2008

Danes sem na Blogresu predstavil nekaj osnovnih taktik s katerimi lahko naredite svoj blog iskalnikom bolj prijazen. Sicer zelo strnjeno in morda z malo prehitrim tempom, da bi svojih 15 minut najbolje izkoristil. Vsebino lahko preverite v spodaj.

Mala šola optimizaicje blogov za iskalnike

Predavanja so sedaj že mimo, lahko pa še ujamete zaključni žur.

P.S.

Ni mi uspelo vgenzditi Slideshara, tako da zaenkrat samo povezava nanj – Mala šola za optimizacijo iskalnikov na blogih.

  • Share/Bookmark


Integracija Adwords in Analytics računa, zgrda

12 06 2008

Povezati Adwords in Analytics načeloma ni zahtevno. Dovolj je, da najdemo zavihek Analytics v Adwordsu in sledimo nekaj enostavnim korakom. Ampak to po mojih izkušnjah deluje zgolj, če sta oba ustvarjena samostojno na istem Google accountu – če se v oba prijavimo z istim gmail naslovom. 

Če pa je Analytics profil spletnega mesta del računa na drugačnem Google accountu se stvari zakomplicirajo. Predvidena je tudi varianta v primeru, da nista, ampak prepogosto odpove.

Vse kar preostane nato je ustvariti nov ločen Analytics račun, kar sicer reši problem s povezavo z Adwordsom, ampak pomeni prelom v zbiranju podatkov na starem Analytics računu. Rešitev, ki je v taki situaciji najmanj slaba je zbirati podatke še naprej v starem računu in hkrati v novem.

To je mogoče narediti s prilagoditvijo tracking kode, ki je implementirana na spletno mesto. Kot je vidno na primeru spodaj jo prilagodimo tako, da pošilja podatke na dva računa hkrati. Poimenovanje parametrov firstTracker in secondTracker je poljubno in ga lahko spremenimo.

Google Analytics sledenje v več accountih 

Tako ostane koza cela in je volk vseeno sit. Adwords lahko namreč brez težav povežemo s samostojnim novim Analytics računom in imamo tako bolj podrobne informacije o kakovosti obiska, podatke pa kontinuirano zbiramo tudi na starem, kar nam omogoča časovne primerjave za nazaj.

  • Share/Bookmark


Si ne morete zapomniti vašega gesla?

22 05 2008

A ste že kdaj obupovali nad svojim spominom, kadar se je bilo treba prijaviti na enega izmed vseh tistih spletnih servisov na katerega ste se registrirali že v pamtiveku? Sam obupujem pogosto. Ne pomaga niti strategija enotnega uporabniškega imena in gesla. Prej ali slej je treba nekje obvezno imeti geslo sestavljeno iz 8 znakov, uporabniško ime ne sme imeti nobenega posebnega znaka (npr. podčrtaj), ali ti je geslo kar samodejno določeno.

 Visual passwords by Eric @ Mininova Labs Vir: http://labs.mininova.org/passclicks/

Sem pa en izmed tistih, ki si veliko lažje zapomni obraz človeka, kot njegovo ime. Za vse tiste, ki imate dober vizualni spomin, je morda rešitev Passclicks. Funkcionalnost nadomesti besedilno z vizualnim geslom. Uporabnik enostavno klika na izbrane točke na sliki v določenem zaporedju. Težje je razložiti, kot poskusiti.

Zadevo je razvil Erik iz Mininova Labs, ki jih sicer ne poznam. A mojem mnenju rešitev predstavlja zanimivo alternativo besedilnim geslom, še zlasti z vidika uporabniške izkušnje. Pri tem je zanimivo, da večina uporabnikov klika na podobne točke – označena so z rdečo na testnem primeru, ki ga navajajo.

  • Share/Bookmark


Z ustreznimi meta opisi do več obiska

16 05 2008

Slavni dnevi meta oznak so minili že v prvem obdobju iskalnikov v prejšnjem tisočletju. Namenjene so bile pomoči iskalnikom pri razvrščanju zadetkov za določeno poizvedbo. Ideja je bila, da lastnik spletnega mesta z nekaj ključnimi besedami in kratkim opisom povzame vsebino posameznih strani, pri tem pa uporabi namenske oznake v kodi.

Zadeva je šla dobro, pravzaprav še predobro. Kmalu so lastniki spletnih strani začeli z oznakami manipulirati in posledično se je relevantnost zadetkov precej zmanjšala.* Danes iskalniki pri razvrščanju iskalnih rezultatov metapodatkov skorajda ne upoštevajo. Zakaj se torej ukvarjati z njimi?

Zelo velika verjetnost je, zlasti na Googlu, da bo besedilo, ki se izpiše ob rezultatu iskanja o vaši spletni strani, prav tisto vpisano v meta oznako za opis <meta name=”description”>. Besedilo ob zadetku lahko drastično vpliva na to ali bo uporabnik na zadetek tudi kliknil in s tem prišel na vaše spletno mesto ali ne.

S tega vidika zato ne vidim nobene razlike med organskimi in plačanimi zadetki na iskalnikih. Če se pri plačanih na vse pretege trudimo v 75 znakih prepričati uporabnika, naj klikne na naš oglas, zakaj ne bi enako delali pri neplačanih in pisali meta opis kot oglas?

Davidov Blog - Google zadetka z neustreznim in z ustreznim meta opisom 
Pri pisanju meta opisov se je smiselno držati nekaj dobrih praks:

- Za vsako posamezno stran spletnega mesta napisati specifičen in
   relevanten opis
.
- Jasno izpostaviti konkurenčne prednosti naše storitve ali produkta.
- Smiselno uporabiti ključne besede, za katere optimiziramo posamezno stran.
- Nagovor prilagoditi ciljni skupini
- Ne pretiravati z dolžino – nekje do 150 znakov naj bi bilo optimalno.
- Dodati tudi ključne podatke – npr. telefonsko številko podjetja.

Z ustrezno napisanimi meta opisi lahko ustvarimo ključno prednost pred ostalimi spletnimi mesti, ki se pojavijo na seznamu zadetkov. Zato je gotovo smiselno posvetiti nekaj časa pisanju dobrih meta opisov.

*
No prav na tej vrzeli je se začel vzpon Googla, ki je za razliko od ostalih rezultate poizvedb razvrščal z algoritmom, ki se ni zanašal neposredno na lastnike spletnih mest, ampak na tretjo stran: skoraj največji pomen je in še vedno daje zunanjim povezavam na spletno mesto. S tem je bistveno izboljšal relevantnost zadetkov v primerjavi s takratnimi konkurenti.

  • Share/Bookmark


Kdo se okorišča z vašim brendom?

8 05 2008

Ste se že vprašali, če kdo zakupuje vaše zaščiteno blagovno ime, vaš brend? Morda ne, morda pa je pravi  čas da začnete razmišljati tudi o temu. Sam sem znova začel tuhtati danes, ko sem naletel na spodnji primer.

Ok, Innovatiff očitno išče razvijalce, kar je legitimno. Ni pa legitimno, da za prikazovanje svojih oglasov zakupuje ključno besedo Renderspace. Če zadevo prenesemo na globalno raven, bi bilo to nekako tako, kot če bi Pepsi zakupil ključno besedo Coca Cola.

 Nelojalna uporaba

Omenjeni primer je prvi tip nelojalne uporabe blagovnih zaščitenih imen. Torej uporaba tujega zaščitenega tržnega imena kot ključne besede za sprožanje lastnega oglasa. To lahko pomeni tudi izkoriščanje konkurentovih naporov vloženih v trženje. Druga možnost je uporaba zaščitenega tržnega imena v besedilu oglasa. Tretja možnost pa je kombinacija prvih dveh, s čimer se poskuša ustvarjati zmedo pri uporabnikih v upanju, da bodo povezali konkurentovo blagovno ime z lastnim.

Glavna težava pri nelojalni uporabi zaščitenih tržnih znamk v okviru kontekstualnih besedilnih povezav je nedorečenost pravil igre, saj je to v pravnem smislu sivo področje. Dodatno pa situacijo zapleta stališče iskalnikov, ki se z izjemo drugega primera otepajo odgovornosti in jo prenašajo na lastnika zaščitenega tržnega imena z argumentom, da sami ne kršijo zakonodaje in da sistem zlorabljajo oglaševalci sami. Problematika je torej prepuščena vesti vsakega posameznega oglaševalca.

Omenjen primer me je torej predvsem zmotil, ker Innovatif spoštujem in mislim, da mu take prakse ne pritičejo. Spletna agencija bi vendarle morala biti zgled dobrih, ne slabih praks. Res je, da ni vedno lahko, ampak pri takih stvareh je relativno jasno.

S tem, ko nekdo zakupi ključno besedo konkurenta pove, da uporabnika in iskalniškega okolja ne razume, saj mu vsiljuje nekaj kar ni iskal in kar ne potrebuje. Vsiljenih tržnih sporočil pa je že več kot preveč na klasičnih medijih. Tako zlorabljati trženje na iskalnikih je torej nesmisel in pomeni zanikanje edinstvenega potenciala, ki ga to ima z vidika preseganja množične vsiljene komunikacije, ki smo jo že tako preveč vajeni na klasičnih medijih.

Lastno spletno prisotnost je potrebno skbrno negovati in vidik iskalnikov ni nekaj, kar bi si lahko privoščili zanemariti.

  • Share/Bookmark


Dajte svojemu spletnemu mestu pospešek

21 04 2008

En izmed ključnih dejavnikov, ki vplivajo na uporabniško izkušnjo je gotovo hitrost delovanja spletnega mesta in hipno odzivanje na zahteve uporabnika. Odkar se je razmahnil širokopasovni dostop je bilo to vprašanje nekako potisnjeno v ozadje. Vsekakor pa ni odveč, če naredimo kar se da za hitro delovanje spletnega mesta in ga ne obtežujemo z malomarno napisano kodo.

Vendar je ugotoviti, kaj bi bilo potrebno spremeniti oziroma popraviti, da bi spletno mesto delalo hitreje, vsaj za uporabnike nevešče programiranja, kakršen sem tudi sam, lahko prezahtevna naloga. Ena izmed elegantnih rešitev kako se takim mukam izogniti je kombinacija dveh dodatkov za Firefox. Prvi je Firebug, drugi pa Yslow.

Firebug omogoča hipen dostop do vseh potrebnih informacij o kodiranju in zgradbi spletnega mesta neposredno med brskanjem. Posebej se mi je prikupila Inspect funkcija s katero se za vsak element spletnega mesta, ki je trenutno pod miškinim kurzorjem poudarjeno izpiše koda. Precej uporabna tudi kadar je potrebno hitro pogledati za malomarnostmi v kodi z vidika optimizacije v iskalnikih.

 Firebug in Yslow svetujeta kako pohitriti moj blog

A kadar integriramo v Firebug še Yslow se podatki na razpolago še povečajo. Yslow samodejno analizira in oceni dejavnike hitrosti delovanja spletnega mesta na skali od A do F. Hkrati pa še pri vsakemu opozori, kaj je narobe in svetuje kako posamzeno zadevo popraviti. Če razlaga ni dovolj je na voljo še obširnejša v help zavihku.

Skratka spletno mesto ne deluje nikoli dovolj hitro,  s kombinacijo obeh orodij bo mogoče malo hitreje.

  • Share/Bookmark


Demografsko ciljanje v Google Adwords

9 04 2008

Sistem Google Adwords je pred kratkim uvedel možnost demografskega ciljanja. Slednje omogoča spremljanje števila klikov in prikazov glede na spol in starost. To pomeni, da sedaj vemo ali so se naši oglasi kazali moškim ali ženskam, najstnikom ali upokojencem.

Sistem omogoča tudi dve zelo uporabni možnosti. Določimo lahko, da smo za prikaz oglasa naši ciljni skupini pripravljeni plačati višjo ceno na klik. Še bolje pa je, da lahko določimo da se oglasi prikazujejo samo naši ciljni skupini. Če bi npr. prodajali športne motocikle, bi lahko bila ciljna skupina moški od 25. do 35. leta starosti.

Demografsko ciljanje je v klasičnem oglaševanju ena izmed osnovnih segmentacij trga, ki pa ne obsega samo spola in starosti, ampak še kopico drugih kategorij (npr. dohodek, izobrazba politične preference itd.). Namen segmentacije je s čimveč lastnostmi opisati želeno ciljno skupino in nato samo tej ciljni skupini posredovati zanjo relevantna sporočila. Kar je lepa ideja, a se v praksi ne obnese vedno, ker so izdelave takih profilov v končni fazi približki in predvidevanja.

Google Adwords Demografic Bidding

Pri iskalniškem marketingu je trik ravno v tem, da nismo mi tisti, ki uporabnika ciljamo z oglasi, ampak je on tisti, ki pove kdaj in kaj ga zanima ter si posledično sam izbere oglas ter nanj klikne. Zato potreba po ustvarjanju segmentov, za katere je mogoče predvidevati, da jih bo naše sporočilo zanimalo bolj kot druge do neke mere odveč. Vseeno pa demografija pomaga pri natančnosti ciljanja oglasov in zato je omenjena novost sistema Google Adwords dobrodošla.

Bi jo pa lahko mirno označili z beta in zaenkrat, kot sicer pionirsko, a še ne revolucionarno. Najprej zato, ker v načinu demografskega ciljanja oglasov, Google Adwords ne upošteva kontekstualne relevance strani, kjer je oglas prikazan, kot je sicer običajno. Zdi se mi, da bi morala principa nujno biti združena.

Nato zato, ker je delež vseh klikov in prikazov za katere izvemo podatke o spolu in starosti uporabnikov precej majhen. Google navaja, da podatke pridobiva neposredno iz raznih social networking spletnih mest, seznam pa je relativno neobsežen. Sta pa vključena npr. Youtube in Myspace.

Nenazadnje pa še zato, ker podatki o segmentaciji niso integrirani v splošen pogled k vsem ostalim, ampak ločeno v pogled urejevanja nastavitev kampanj in ker so na razpolago samo za zadnjih sedem dni in še kaj bi se našlo.

Skratka zanimiva novost, ki pa jo bo moral Google še dodobra izboljšati. Zanimivo bo tudi videti, kako in če bo premagal oviro zbiranja podatkov o uporabnikih tudi iz ne social networking spletnih mest ter ob tem še vedno spoštoval njihovo zasebnost.

  • Share/Bookmark


Preizkušam Benchmarking v Google Analytics

27 03 2008

Podatki o obiskanosti spletnega mesta sami po sebi ne povedo prav veliko. Potrebno jih je postaviti v kontekst, a običajno se moramo opirati na nenapisana pravila ali na izkušnje. Sedaj je mogoče v Google Analytics podatke o svojem spletnem mestu primerjati s podobnimi spletnimi mesti.

Google Analyitics Benchmarking

Pred približno dvema tednoma se je bilo mogoče vključiti v ta program, zaenkrat še pod oznako beta. Strinjati se je sicer treba s tem, da se tudi naši podatki anonimno uporabljajo. No sedaj je že mogoče uporabljati nov pogled Benchmarking, ki je umeščen v sklop Visitors.

Google Analytics Benchmarking kategorje

Omogoča primerjavo s podobnimi spletnimi mesti  glede na velikost in zlasti kategorijo. Obstaja več kategorij s posameznimi podkategorijami, kar pomeni, da se lahko primerjamo s spletnimi stranmi, ki imajo podobno ciljno skupino – npr. turizem ali natančneje kar hoteli. Tako lahko preverimo, če je med velikonočnimi prazniki padel obisk samo nam, ali tudi konkurenci. Prav take informacije pa so res relevantne, saj lahko bolje razumemo pomen posameznih kazalcev.

Google Analytics

Zaenkrat sicer pogrešam možnost neposredne primerjave tudi v ostalih sklopih, kot je to npr. na voljo za primerjave s povprečnimi vrednostmi za lastno spletno mesto. Ampak kljub tej in še nekaj drobnih pomanjkljivosti mi je novost kar všeč.

  • Share/Bookmark


A se kdaj vprašate kako učinkovito je vaše oglaševanje na spletu?

14 03 2008

Vzemimo za primer oglasne pasice. Tu običajno zakupimo določeno število prikazov na nekaj spletnih medijih v določenem obdobju za določeno ceno. Tako razumevanje oglaševanja je na splet brez premisleka prenešeno iz okolja klasičnih medijev. Tu bi se lahko sicer spustili v obširno diskusijo, ampak se raje osredotočimo na vidik učinkovitosti.

Najbolj naravno vprašanje pri vsaki investiciji je ali se je povrnila in v kolikšni meri. Zato ni razloga, da ne bi tako obravnavali tudi oglaševanja na spletu, v našem primeru s spletnimi pasicami. Tu lahko postavimo več kriterijev učinkovitosti: npr. koliko ljudi je obiskalo naše spletno mesto preko spletne pasice, koliko strani na njem so si ogledali, koliko časa je trajal obisk, koliko se jih je registriralo, koliko jih je kaj kupilo v spletni trgovini itd. Kriteriji so sicer specifični glede na cilje posamične oglaševalske akcije.

Z nekaj enostavnimi prijemi, lahko vse te parametre učinkovitosti merimo v Google Analytics. Potrebno je samo povezave v oglasnih pasicah opremiti s sledilnimi kodami. Te sestavljajo informacije, ki omogočajo določati učinkovitost oglaševanja: na katerem spletnem mestu je bila pasica objavljena, da gre za oglaševanje s spletnimi pasicami, natančno za katero pasico gre, če jih uporabljamo več z različnimi nagovori, v katero kampajo sodi itd.

Sledilno kodo najenostavneje pripravimo z Googlovim namenskim orodjem, ki omogoča pripravo sledilnih kod za različne namene. To storimo v treh korakih. Najprej ustrezno izpolnimo polja, ki nas zanimajo. Nato, ustvarjeno sledilno kodo implementiramo v oglasno pasico. Takoj ob objavi spletne pasice se začnejo zbirati podatki. Končno jih preverimo v Google Analytics profilu v pogledu All traffic sources. Tu najdemo podatke za konkretno oglasno pasico npr. 24ur/bener.

Google Analytics Url tool builder

Na voljo so nam podrobni podatki glede obiska in opravljenih konverzijah. Podatke lahko tudi križamo med sabo in primerjamo. Tako npr. v konkretnem primeru modra linija kaže število obiskov, oranžna pa število opravljenih konverzij. Glede na to, da ne sovpadata je jasno, da oglasna pasica ni pripomogla k opravljanju le teh.

Ključno vprašanje je torej kako učinkovito so promocijske aktivnosti pripomogle k doseganju zastavljenim poslovnim ciljem. Merjenje učinkovitosti pa je nujen temelj za odločitve o nadaljnem razporejanju sredstev zanje, pri izbiranju komunikacijskih kanalov, verzij oglasov, konkretnih nagovorv itd.

  • Share/Bookmark


Bi radi vohunili za vašimi Google Adwords konkurenti?

6 03 2008

Sistem Google Adwors sicer omogoča popoln vpogled v lastne aktivnosti, nikakor pa ne v aktivnosti konkurentov. Če vas je kdaj zamikalo, da bi izvedeli, bo vas bo morda zanimal spletni servis SpyFu.

Spyfu 

Obljublja namreč vpogled v aktivnosti konkurentov v sistemu Google Adwords. Tako je mogoče, če spregledamo etično moralne zadržke izvedeti katere ključne besede nekdo zakupuje, koliko je potencialno zanje pripravljen plačati, kakšne oglase uporablja, na katere domene ti vodijo itd. S takim vohunjenjem naj bi bilo konkurente mogoče hitro in enostavno premagati.

To se mi zdi popoln nesmisel, ker v sistemu Google Adwords tekmuješ pravzaprav sam s sabo. Ok, sistem je kompleksen in postaja vse kompleksnejši, ampak vedno nagrajuje prakse, ki dobro denejo uporabniku. Bližnjice kratkoročno prihranijo nekaj truda, ampak dolgoročno odpovejo.  Pazljivo izbrane ključne besede, oglasi s pravim nagovorom, dobro pripravljena spletna stran itd. je tisto, kar res šteje.

  • Share/Bookmark


Toboads spreminja pogled na spletno oglaševanje?

28 02 2008

Sistem za kontekstualno spletno oglaševanje Toboads je pred dobrim tednom lansiral, včeraj pa tudi na lastni spletni strani uradno objavil, novico o inovaciji zaračunavanja stroškov oglaševanja. Oglaševalci naj bi odslej plačali samo za oglase, ki se vsaj za dve sekundi prikažejo v uporabnikovem vidnem polju. Konkurenčna prednost pred ostalimi oglasnimi mrežami naj bi potemtakem bila v nezaračunavanju oglasov, ki se sicer prikažejo, a jih uporabnik ne more videti.

Tak pristop k zaračunavanju prikazov oglasov se mi ne zdi slab, vendar bi ga težko označil za revolucionarno inovacijo. Morda v ožjem okviru plačilnega modela na prikaz taka oznaka še zdrži, s širšega pogleda ostalih plačilnih modelov pa precej težje.

Treba se je samo spomniti, da je Toboads še vsak kakega pol leta nazaj uporabljal plačilni model na klik in med ključnimi prednostmi za oglaševalce navajal, da prikazov ne plačujejo. Po tem modelu torej oglaševalec plača samo v primeru, ko uporabnik nanj dejansko klikne. Nato je sistem naredil korak nazaj in začel zaračunavati tudi prikaze ter tako uvedel nek hibrid med modelom plačila na klik in plačila na prikaz.

Toboads

Po lastnih izkušnjah sklepam,  da zaradi prenizkega količnika med številom prikazov oglasov in številom klikov nanje. Drugače povedano: prikazov je bilo veliko, klikov pa premalo, da bi prinašali dovolj zaslužka. Oglaševalcem se je seveda dobro godilo, sistemu in založnikom pa najbrž nekoliko manj.

Omenjena inovacija je potemtakem dejansko nekje med modelom plačila na prikaz in modelom plačila na klik. Pri slednjemu oglaševalec ne plača niti če se oglas samo prikaže, niti če ga uporabnik celo pogleda, ampak samo če nanj klikne. Zato se mi zdi pomp o revolucionarnosti te inovacije, ki da prinaša boljši izkoristek oglaševalskega evra malo odveč, še toliko bolj, ker se že kar nekaj časa govori in ponekod tudi izvaja plačilni sistem na akcijo. Težko tudi sprejmem trditve o prvi oglaševalski mreži na svetu, ki da prikazovanje oglasa razume z vidika uporabnika.

Vendar je treba poteze sistema Toboads tudi umestiti v razmere slovenskega spletnega prostora. Ta je pač premajhen, da bi lahko ponudil dovolj veliko in dovolj raznovrstnih vsebin (spletnih mest). Velikost je pomembna, ker gre pač pri spletnih oglaševalskih mrežah za ekonomijo obsega. Tudi če so količniki prikazov in klikov nizki, je končno število klikov vseeno dovolj visoko, da sistem ekonomsko preživi. Raznovrstnost pa je pomembna, ker omogoča večjo kontekstualnost oziroma relevantnost prikazanih oglasov, kar pomeni večjo možnost, da bo uporabnik nanj dejansko kliknil.

Zanimivo bo videti kako se bodo oglaševalci in založniki odzvali na omenjene spremembe. Pa tudi kaj bo prinesel prihod novega sistema za kontekstualne oglase AdPartner, ki je trenutno še v beta fazi.

  • Share/Bookmark


No Follow Najdi.si

14 02 2008

Negativno me je presenetila nenavadna politika Najdi.si pri uporabi Nofollow atributa. Pred tremi leti ga je predstavil Google kot del boja proti spam komentarjem na blogih, kmalu pa je postal en izmed redkih standardov na področju iskalnikov, saj so ga sprejeli tudi ostali večji igralci.

Nofollow atribut v določeni povezavi pajku iskalnika pove: naj ne sledi povezavi do navedene strani, naj ne upošteva povezave pri izračunavanju Page Rank količnika in naj ne upošteva ključnih besed v povezavi pri določanju kako relevantna zanje je stran na katero povezava vodi.

Najdi.si - no follow atribut na seznamu novih spletnih mest 

Pogled na vstopno stran Najdi.si razkrije, da je nofollow atribut uporabljen pri seznamu novih spletnih strani. Toda ne pri vseh, ampak samo pri neplačanih povezavah. Prav to pa se mi zdi sporno, saj se mi ne zdi dobra praksa, da se neplačanim povezavam njihova vrednost z seo vidika izniči, plačanim povezavam pa ne

Dobri iskalniki se odlikujejo po relevantnosti zadetkov za določeno poizvedbo. Algoritmi, ki to določajo pa se danes pri večini opirajo na pomen povezav. Bolj kot so te povezave verodostojne, boljša je relevantnost zadetkov in obratno. Z vidika relevance zadetkov na iskalnikih torej nima smisla dajati prednost plačanim povezavam, kvečjemu obratno.

Ne razumem kakšna bi lahko bila motivacija Najdi.si za tako prakso. Kolikor vem objavo povezave v seznamu novih spletnih strani avtorizira urednik, tako da strah pred spamom ne more biti razlog. Prav tako je ne zasledim na ostalih večjih iskalnikih.

  • Share/Bookmark


Kako slediti prenosu dokumentov z Google Analyitics?

7 02 2008

Google Analyitics je brez dvoma izjemno priročno orodje za spletno analitiko, ki omogoča vpogled v premnoge statistike in kompleksne primerjave med njimi. Ni pa v Analyitics najti poročila o prenesenih datotekah s spletnega mesta. Kar je pravzaprav zanimiv podatek, če je v pdf dokumentu  objavljen podrobnejši opis določenega produkta ali razpisna dokumentacija novega javnega natečaja ali kupon za testno vožnjo z novim modelom določenega avtomobila.

Šušljalo se je, da naj bi Analyitics možnost spremljanja prenosa datotek tudi kmalu implementiral. Vendar pa se to dejansko še ni zgodilo. Dokler se ne bo je prva rešitev, ki je na voljo enostaven dodatek java kode k posamezni povezavi na dokument. Z novo ga.js tracking kodo, s čimer Analyitics dodatno reže popkovino s katero je povezan na Urchin, gre zadeva tako, kot na primeru spodaj.

Povezava: <a href=”dokument.pdf” mce_href=”dokument.pdf” >Prenesi PDF</a>
Sledilna povezava: <a href=” dokument.pdf” onclick=”pageTracker._trackPageview(‘/ dokument.pdf’);”> Prenesi PDF </a>

Tako je vsak klik na dokument zabeležen v poročilu top pages kot ogled strani »dokument«. Ime strani je lahko poljubno določeno. Je pa dobro, da se ime dokumenta in ime strani, ki jo določimo zanj ujemata. Tako se namreč podatki kažejo tudi v site overlay poročilu.

Vendar tak način sledenja prenesenim dokumentom ni preveč praktičen, če jih je na spletnem mestu zelo veliko. Da bi se izognili ročnemu dodajanju sledilne kode vsaki posamezni povezavi obstaja drugi način. Možno je na vsako stran pred standardno tracking kodo posameznega profila dodati še javascript, ki avtomatično sledi vsakemu dokumentu in zunanjim povezavam. Z nekaj brskanja je mogoče hitro najti že pripravljene primere, kar je zlasti dobro, če se na javo tako kot jaz ne spoznaš preveč dobro. Ta rešitev sicer odpravi mukotrpno ročno dodajanje kode, a žal ne koristi hitrosti spletnega mesta, saj obdelava javascripta doleti samega clienta.

Google Analyitics - Sledenje prenosom dokumentov

Zato je najboljša rešitev skripta, ki vsaki posamični povezavi na dokument že na serverju doda sledilno kodo. Pri tem je zopet najbolj praktično, če povzema drevesno strukturo in imena datotek. Tako se namreč upošteva segmentacija datotek in je vse skupaj lažje pregledovati.

  • Share/Bookmark


CommandShift3 – Več testov, manj slabih zasnov spletnih mest.

30 01 2008

CommandShift3 je spletno mesto, kjer lahko preveriš koliko esteta se skriva v tebi. Na izbiro namreč ponuja pare screenshotov spletnih mest. Vsakič med dvema izbereš tistega, ki ti je bolj všeč in nato lahko primerjaš svojo izbiro z okusom ostalih.

Posvečeni v mac verjetno vedo, da je kombinacija tipk command + shift + 3 ekvivalent za screenshot, iz česar menda izhaja ime spletnega mesta. Na pcju je potrebno za to funkcijo pritisniti eno samo tipko imenovano print screen. Vsaj pri eni stvari pc ne zbeži v svoj kot.

CommandShift3

CommandShift3 se mi zdi zanimiv, ker dejansko omogoča vpogled v okus spletnih uporabnikov. Če se npr. sprašuješ katera postavitev elementov se bolje obnese, lahko to tukaj hitro preveriš. Vpogled seveda ni končen, je pa vsaj osnovan na realnih podatkih in ne na predvidevanjih o tem kaj je vsem lepo in kaj ni. Skratka pri vsej ideji mi je najbolj všeč princip testiranja. Več testov, manj slabih zasnov spletnih mest.

  • Share/Bookmark


Preizkušam Netvibes Ginger

23 01 2008

Servis Netvibes uporabljam že dalj časa. Bil je en izmed pionirjev personaliziranih strani, a počasi ta okvir presega in se razvija v neke vrste posameznikovo nevralgično spletno točko. V Netvibesih lahko spremljam in segmentiram svoje rss vire, uporabljam tisič in en widget in povezujem svoje ostale social networking servise. Pri vsem skupaj mi je najbolj všeč, da lahko do vsega tega kjerkoli dostopam in da se mi ne izneveri tudi če odleti disk.

Sedaj je v private beta testiranju in z malo pomoči mi je uspelo pridobiti aktivacijsko kodo za njegovo Ginger izdajo. Te so sicer delili na nekaterih blogih (npr. 500 za TechCrunch). Po nekaj težavicah je prenos na novo verzijo popolnoma uspel, nastradal je samo wifget za vreme v Ljubljani. Sicer pa glede na zadnji mesec, ni potrebno biti ravno vedeževalec, da ugotoviš, da bo jutri najbrž zopet sivina.

Netvibes Ginger 

Ginger še dodatno izboljšuje že tako odlično uporabniško izkušnjo, saj je uporaba do skrajnosti enostavna in intuitivna. Pomembnejše spremembe pa so z vidika dostopnosti vsebin in povezovanja med uporabniki. Sedaj lahko namreč ustvarim svoj Netvibes Universe, ki je verzija moje personalizirane strani, a javno dostopna, kar je bilo do sedaj omogočeno samo blagovnim znamkam. Hkrati lahko spremljam kaj delajo ljudje v mojih stikih in kaj so označili kot vredno zanimanja. Nenazadnje pa imam po novem tudi svoj profil s fotko in osebnimi podatki ter kontakte, ki jih lahko uvozim iz vseh ostalih servisov ki jih uporbaljam (Gmail, Flickr, Facebook itd).

Očitno je torej, da se Netvibesi z Ginger izdajo poskušati postaviti ne samo kot osebna centralna točka za dostop do informacij v spletu, ampak tudi kot centralna točka, ki bi združevala vse uporabnikove social networking platforme. Zadeve za sedaj delujejo zadovoljivo dobro, z občasnimi maintainance obvestili. Bo pa zanimivo videti, kako se bodo odzvali konkurenti iGoogle, Live, Pageflakes itd. in do kakšne mere jim bo uspelo zagotoviti povezljivost z ostalimi platformami.

  • Share/Bookmark


Pogovor z Googlom – AdWords specialist chat

17 01 2008

Googlovi produkti, storitve in filozofija so mi običajno kar simpatični. Vendar včasih potrebujem kakšen odgovor na specifične težave in takrat lahko postane vse skupaj malce nadležno. Sicer je pa zagotavljanje zadovoljive dvosmerne komunikacije pri korporativnih velikanih že v osnovi precejšnja težava.

Pri delu v sistemu AdWords se pogosto pojavljajo nejasnosti in vprašanja. Včasih je rešitev že kako diagnostično orodje znotraj samega sistema. Prva pomoč je lahko običajno kar help center, kjer so razvrščena najpogostejša vprašanja z odgovori. Moram tudi priznati, da je vse skupaj intuitivno urejeno in da si je mogoče s tem dejansko pomagati. Še bolj obsežen je learning center v katerem so vsebine urejene bolj celovito in v posameznih poglavjih.

Vendar omenjeni sistemi v katerih si pomagaš sam niso dovolj. Takrat pride prav pomoč drugih s podobnimi vprašanji, kar je zagotovljeno v Googlovi skupini za AdWords, ki deluje kot forum v katerem je možno sodelovati v debatah glede raznih vprašanj in dodajati tudi svoja.

Če odpove skupinska dinamika ne preostane drugega kot vprašati neposredno Google in takrat se zadeve zapletejo. Npr. veliko mejl naslovov iz katerih Google komunicira je no-reply, kar pomeni, da je komunikacija enosmerna. Obstajajo sicer tudi kontaktne forme, v katerih si usmerjen preko nekaj korakov do pravega naslova s katerega nato tudi dobiš odgovor. Žal pa včasih ažurnost nekaj delovnih dni ni dovolj.

AdWords Help Chat

V teh primerih in tudi vsakič, ko pač želim prihraniti čas ali trud, je pa odličen pripomoček takojšen pogovor s svetovalcem. To možnost sem zaznal pred kratkim in tudi nisem opazil, da bi jo Google pretirano izpostavljal – vsaj na namenskem blogu Inside AdWords o tem niso še govorili. Možnost je pojavi kot infopush povezava, pri posameznih vprašanjih v help centru, kadar je svetovalec na voljo. Zlasti pa pri tistih temah, ki za Google pomenijo izpad dohodka. Ena izmed takh je npr. ne-prikazovanje oglasov.

AdWords chat 

Vse skupaj izgleda kot običajen chat, kjer te svetovalec vodi preko tvojih težav. Prednost pri tem je zlasti neposredno ukrepanje. Tako se mi enkrat navkljub temu, da sem pregledal vse možne scenarije oglasi niso in niso hoteli prikazovati. S svetovalcem sva ugotovila, da je težava v tem, da jih pri njih uredniška skupina za avtorizacijo še ni pregledala. Svetovalec je nato o zamudi opozoril prave ljudi znotraj Googla o težavi in čez uro so se oglasi že kazali. Prav taka intervencija znotraj Googlovega velikanskega organizma, pa je včasih najbolj dragocena.

Skušal sem se tudi pozanimati o kakih dodatnih informacija, ampak so fantje bolj redkobesedni, ko tema pogovora zaide s strogega AdWords področja. Na vprašanje, kje delajo so še odgovorili, da v Indiji, ko pa sem vprašal kako so zadovolji s plačo, ki jim jo Google namenja je bilo pogovora hitro konec.

  • Share/Bookmark


Terminološke zagate – Iskalni vs Iskalniški marketing

14 01 2008

Sodbe v terminoloških zagatah so precej nehvaležno početje, vendar tokrat čutim dolžnost, da povem tudi svoje mnenje. Strinjam se Primožem, da je čas zrel za tovrstne debate. Tu objavljam kar sem zapisal kot komentar na njegovem blogu, kjer je odprl to vprašanje.

V nasprotju z njim pa menim, da je situacija v angleškem jeziku bolj kot ne jasna. Tudi če po njegovem vzoru pregledam število zadetkov na Googlu, najdem za izraz search marketing 9.120.000, za search engine marketing pa 22.100.000 zadetkov. Toda same številke ne povedo veliko. Ključno izhodišče za našo diskusijo se mi namreč zdi kaj določen izraz označuje in ne toliko kakšen je izraz. V pomenu in rabi teh dveh angleških izrazov pa ne najdem velikih razlik: oba sta uporabljana kot označevalca za marketinške aktivnosti na področju iskalnikov, s to razliko, da je search marketing manj natančen.

Ključna težava izraza iskalni marketing je po mojem mnenju, da nima nekega lastnega področja, na katerega bi lahko aplicirali marketinške prijeme in bi lahko predstavljajo neko samosvojo marketinško disciplino. Vsaj do sedaj si nisem uspel razjasniti, kaj naj bi to področje zavzemalo. Andraž bi opredelil pojem iskalni širše kot pojem iskalniški in meni, da pojem iskalni zavzema tudi področje izven obsega klasičnih spletnih isklanikov. Ne zavračam teze, da morda označuje nekaj širšega, se pa sprašujem kaj. Martin pravi, da so pri izrazu iskalni pomembni še nekateri drugi parametri, kot parametri pri iskalniškemu. Sprašujem se kateri? Morda še največ (presenetljivo) povedo slavisti, ji jih je povprašal Primož, ko pravijo, da pojem iskalni zavzema poleg industrije iskanja vse tiste aplikacije, ki na svetovnem spletu za dosego marketinških ciljev izkoriščajo iskalna orodja. Ne znam si natančno zamišljati katera orodja bi to lahko bila. Mitja naredi korak naprej in za razliko od slavistov skuša odgovor najti ne s strani tehnologije, ampak s strani uporabnika, ko govori o komunikacijskih aktivnostih v trenutkih, ko uporabnik nekaj išče.

Ta pogled se mi zdi zanimiv zaradi dveh implikacij, za kateri menim, da jih lahko tu razvijemo. Najprej opozori, da iskalne situacije ne moremo zoožiti samo na področje spleta, saj se dogajajo praktično povsod. Nadalje pa tudi izpostavi zame ključni skupni imenovalec takšnih situacij: namreč dejstvo, da je v teh primerih uporabnik aktiven in ima iniciativo. Kar pa prevladujoči pogledi na marketing zavračajo, saj govorijo o potrošnikih kot pasivnih tarčah vsiljenih komunikacijskih aktivnosti. Z vidika aktivnega uporabnika pa se kot najpomembnejše postavlja vprašanje kako enostavno lahko uporabnik nek produkt ali storitev najde, kadar si to zaželi. To pa gotovo zahteva napor celotnega nabora marketinških aktivnosti na spletu in izven njega.

Zato menim, da je ključna težava, da so te iskalne situacije enostavno preveč izmuzljive, razdrobljene in se dogajajo na preveč različnih področjih, da bi lahko predstavljale nek trden in zaokrožen temelj, ki bi lahko imel marketinško disciplino s svojim poimenovanjem in ob tem ne trčil v že obstoječe. Zato moram, vsaj dokler nam ne bo uspelo natančneje definirati področje, ki naj bi ga označeval izraz iskalni marketing, do slednjega ostati skeptičen.

Tako je ključni problem, ki ostaja, najti ustrezen prevod izraza search engine marketing. Tudi če bi iskalni marketing skušali uporabiti v takšnem ožjem smislu se mi ne zdi primeren, ker izpušča temeljno navezavo na iskalnike. Alternative kot so trženje na iskalnkih oziroma trženje s pomočjo spletnih iskalnikov se mi zdijo z vidika zborne ustreznosti prevoda še najbolj primerne. Strinjam se z Mitjem ko pravi, da besede marketing ne gre uporabljati tjavendan. Tudi mene to moti, še zlasti kadar se jo zlorablja kot nekakšen buzzword. Strinjam pa se tudi z Andražem, da ne gre spregledati vidika pragmatičnosti prevoda. Ko tehtam med zbornostjo prevoda in pragmatičnostjo, pa se žal odločim za slednjo. Zato se mi zdi najbolj primeren izraz za označevanje marketinških aktivnosti* v okolju iskalnikov prav iskalniški marketing.

Tako tudi menim, da bi bilo SKIM glede na njeno vsebino morda ustrezneje poimenovati Slovenska konferenca o iskalniškem marektingu. Da raje govorim o iskalniškem marketigu sem na konferenci tudi omenil, a glede na to, da je bilo to v sklopu predstavitve nekega drugega projekta, se takrat nisem spuščal v to tematiko pregloboko. Žal mi je, da je Rada to zmotilo, in da se mu ne zdi vredno konstruktivno podvomiti v samoumevne stvari.

Vsekakor pa se menim da je ne glede na to katero poimenovanje bo obveljalo najpomembnejši potencial iskalniškega marketinga, ki spreminja perspektivo trženja iz trenutno prevladujoče prepotentne paradigme v tako, ki prinaša prednosti kot so učinkovitost, merljivost, nevsiljivost itd. vsem v proces vpletenim.

*
Tu se terminološke zagate nadaljujejo. Glede tehnik, ki poskušajo izboljšati pozicijo med organskimi rezultati pretiranih težav ni: search engine optimization lahko enostavno prevedemo v optimizacijo spletnih mest za iskalnike. A kaj z dejavnstmi, ki se ukvarjajo s plačanimi rezultrati, pa naj bodo v besedilnem, slikovnem, animiranem ali video formatu? Ta delitev se mi zdi analogna delitvi med odnosi z javnostmi in oglaševanjem. V prvem primeru skušamo vplivati na naravne rezultate, ki so sorodni uredniškim vsebinam v klasičnih medijih. V drugem pa za dosego marketinških ciljev uporabljamo plačane vsebine, tako kot oglaševanje. Zato bi ustrezno poimenovanje za tovrstne tehnike lahko bilo kar oglaševanje na iskalnikih.

  • Share/Bookmark


David bo pisal blog

11 01 2008

V njem boste lahko brali o iskalniškem marketingu, spletni analitiki, uporabniški izkušnji in verjetno še o marsičem.

Kar so tudi področja s katerimi se ukvarjam, kot del ekipe Renderspacea.

Ne vem če bodo prispevki redni in zanimivi, se bom pa trudil.

  • Share/Bookmark