Davidov Blog

Napake 404 so žal sestavni del navigiranja po spletu in se prikažejo kadar uporabnik zahteva premaknjeno, manjkajočo ali neobstoječo stran. Za uporabnika to lahko pomeni, da ni dobil vsebine, ki jo je potreboval, za lastnika spletnega mesta pa da, je pravkar izgubil potencialno stranko. Zato je z vidika uporabniške izkušnje in optimizacije za iskalnike priporočljivo stran napake 404 prilagoditi.

Obstaja več načinov za ustvarjanje stran napake 404 po meri, razlago pa raje prepustim: napotki za posamezne vrste serverjev, napotki za Wordpress. Je pa za tovrstno urejanje potrebno imeti zadovoljivo stopnjo administratorskih pravic za server, kjer gostuje naše spletno mesto.

Najpogostejši razlogi zakaj se uporabnik znajde na strani napake 404 so trije: napačno vtipkan url ali zastarel bookmark/favourite, zastarela povezava v rezultatih poizvedbe na iskalniku, nedelujoča povezava znotraj spletnega mesta.

Ne glede na razlog naj stran napake 404 uporabniku pove na katerem spletnem mestu se je znašel, verjeten razlog zakaj je tam in predvsem kam lahko gre po informacije oziroma vsebino, ki jo potreboval. Cilj je namreč uporabnika zadržati na spletnem mestu in preprečiti, da zaradi napake 404 ne odide.

Da bi to dosegli je za začetek smiselno vizualno poenotiti stran napake 404 s splošno vizualno podobo spletnega mesta. Nato lahko prilagodimo besedilo v katerem po možnosti sploh ne uporabimo fraze napaka 404. Uporabniku raje na prijazen in jedrnat način povemo kje in zakaj je ter ga preusmerimo na vstopno stran spletnega mesta.

Zelo priporočljivo je vključiti tudi povezavo na kazalo vsebin na spletnem mestu in polje internega iskalnika. Pri sestavi strani se držimo načela manj je več, ker se bo tako lahko uporabnik lažje in hitreje rešil iz 404 slepe ulice. Prav tako ni priporočljivo vključiti običajne navigacije, ker se hitro lahko zgodi zaostanek pri vzdrževanju in posledično nove nedelujoče povezave.

Za konec lahko postorimo še dve stvari: poskrbimo, da stran napake 404 iskalniki ne poindeksirajo (ali v robots.txt datoteki, ali z namensko meta oznako) ter spremljamo v kolikšen delež obiskov je bila vključena stran napake 404. Nekatere rešitve za spletno analitiko take podatke že vključujejo, Google Analytics v osnovi sicer ne, ampak ga v to ni problem prepričati.

Uporaba lastne prilagojene strani z napako 404 ni slaba poteza, sploh če pomislimo, da nas nič ne stane, da ne potrebuje vzdrževanja in da ohranja možnost, da se bodo obiskovalci pretvorili v stranke.

Google pravi, da se je vsaj malo naučil brati tudi flash spletna mesta. Končno bo dilema med funkcijo in estetiko na spletu morda malo lažja.

Flash lahko precej pripomore k dobremu izgledu, všečnosti in tudi uporabniški izkušnji. A z vidika optimizacije za iskalnike je bil vedno nekoliko odrivan, ker ga iskalniki ne znajo prebirati in tako indeksirati vsebine spletnega mesta. Glede na veliko vlogo, ki jo vsebina ima kot en izmed dejavnikov razvrščanja, pa je flash pomenil slabo popotnico za dobro uvrstitev na seznamu zadetkov.

Googlebot naj bi bil sedaj sposoben indeksirati besedilne vsebine in prepoznavati url naslove v swf datotekah vseh tipov. To dosega s pomočjo algoritma, ki simulira obisk uporabnika in se sprehodi čez vse gumbe in menije. Kmalu naj bi podobno omogočal tudi Yahoo in ni vrag, da ostali ne bodo sledili. Vse se dogaja v sodelovanju z Adobom, s čimer si verjetno zagotavlja še dodaten korak prednosti pred Silvelight platformo.

Še vedno pa obstajajo pomankljivosti: Google ni sposoben indeksirati strani, ki zaženejo flash preko JavaScripta, trenutno Google ne dojema datotek (npr. html), ki jih dodatno naloži flash kot del istega spletnega mesta, nenazadnje pa mu težave povzročajo posebne pisave (npr. arabska).

Nenavadno je tudi to, da priporoča naj za dele besedila za katere nočemo, da so indeksirane, uporabimo kar sliko. Taka priporočila se mi zdijo za katerikoli iskalnik herezija! Pa tudi če pomislim na dostopnost vsebin, bi težko rekel, da Google dela slepim uslugo.

Skratka, korak se mi definitivno zdi v pravo smer, verjetno bo pa potrebno še malo počakati preden bomo lahko razglasili končno zmago. Na flash spletnih mestih bo zanimivo preveriti ali se bo v naslednjih tednih delež obiska iz iskalnikov kaj povečal; poročajte.

Danes sem na Blogresu predstavil nekaj osnovnih taktik s katerimi lahko naredite svoj blog iskalnikom bolj prijazen. Sicer zelo strnjeno in morda z malo prehitrim tempom, da bi svojih 15 minut najbolje izkoristil. Vsebino lahko preverite v spodaj.

Predavanja so sedaj že mimo, lahko pa še ujamete zaključni žur.

P.S.

Ni mi uspelo vgenzditi Slideshara, tako da zaenkrat samo povezava nanj - Mala šola za optimizacijo iskalnikov na blogih.

Povezati Adwords in Analytics načeloma ni zahtevno. Dovolj je, da najdemo zavihek Analytics v Adwordsu in sledimo nekaj enostavnim korakom. Ampak to po mojih izkušnjah deluje zgolj, če sta oba ustvarjena samostojno na istem Google accountu – če se v oba prijavimo z istim gmail naslovom. 

Če pa je Analytics profil spletnega mesta del računa na drugačnem Google accountu se stvari zakomplicirajo. Predvidena je tudi varianta v primeru, da nista, ampak prepogosto odpove.

Vse kar preostane nato je ustvariti nov ločen Analytics račun, kar sicer reši problem s povezavo z Adwordsom, ampak pomeni prelom v zbiranju podatkov na starem Analytics računu. Rešitev, ki je v taki situaciji najmanj slaba je zbirati podatke še naprej v starem računu in hkrati v novem.

To je mogoče narediti s prilagoditvijo tracking kode, ki je implementirana na spletno mesto. Kot je vidno na primeru spodaj jo prilagodimo tako, da pošilja podatke na dva računa hkrati. Poimenovanje parametrov firstTracker in secondTracker je poljubno in ga lahko spremenimo.

Tako ostane koza cela in je volk vseeno sit. Adwords lahko namreč brez težav povežemo s samostojnim novim Analytics računom in imamo tako bolj podrobne informacije o kakovosti obiska, podatke pa kontinuirano zbiramo tudi na starem, kar nam omogoča časovne primerjave za nazaj.

A ste že kdaj obupovali nad svojim spominom, kadar se je bilo treba prijaviti na enega izmed vseh tistih spletnih servisov na katerega ste se registrirali že v pamtiveku? Sam obupujem pogosto. Ne pomaga niti strategija enotnega uporabniškega imena in gesla. Prej ali slej je treba nekje obvezno imeti geslo sestavljeno iz 8 znakov, uporabniško ime ne sme imeti nobenega posebnega znaka (npr. podčrtaj), ali ti je geslo kar samodejno določeno.

Sem pa en izmed tistih, ki si veliko lažje zapomni obraz človeka, kot njegovo ime. Za vse tiste, ki imate dober vizualni spomin, je morda rešitev Passclicks. Funkcionalnost nadomesti besedilno z vizualnim geslom. Uporabnik enostavno klika na izbrane točke na sliki v določenem zaporedju. Težje je razložiti, kot poskusiti.

Zadevo je razvil Erik iz Mininova Labs, ki jih sicer ne poznam. A mojem mnenju rešitev predstavlja zanimivo alternativo besedilnim geslom, še zlasti z vidika uporabniške izkušnje. Pri tem je zanimivo, da večina uporabnikov klika na podobne točke - označena so z rdečo na testnem primeru, ki ga navajajo.

Slavni dnevi meta oznak so minili že v prvem obdobju iskalnikov v prejšnjem tisočletju. Namenjene so bile pomoči iskalnikom pri razvrščanju zadetkov za določeno poizvedbo. Ideja je bila, da lastnik spletnega mesta z nekaj ključnimi besedami in kratkim opisom povzame vsebino posameznih strani, pri tem pa uporabi namenske oznake v kodi.

Zadeva je šla dobro, pravzaprav še predobro. Kmalu so lastniki spletnih strani začeli z oznakami manipulirati in posledično se je relevantnost zadetkov precej zmanjšala.* Danes iskalniki pri razvrščanju iskalnih rezultatov metapodatkov skorajda ne upoštevajo. Zakaj se torej ukvarjati z njimi?

Zelo velika verjetnost je, zlasti na Googlu, da bo besedilo, ki se izpiše ob rezultatu iskanja o vaši spletni strani, prav tisto vpisano v meta oznako za opis <meta name=”description”>. Besedilo ob zadetku lahko drastično vpliva na to ali bo uporabnik na zadetek tudi kliknil in s tem prišel na vaše spletno mesto ali ne.

S tega vidika zato ne vidim nobene razlike med organskimi in plačanimi zadetki na iskalnikih. Če se pri plačanih na vse pretege trudimo v 75 znakih prepričati uporabnika, naj klikne na naš oglas, zakaj ne bi enako delali pri neplačanih in pisali meta opis kot oglas?

 
Pri pisanju meta opisov se je smiselno držati nekaj dobrih praks:

- Za vsako posamezno stran spletnega mesta napisati specifičen in
   relevanten opis.
- Jasno izpostaviti konkurenčne prednosti naše storitve ali produkta.
- Smiselno uporabiti ključne besede, za katere optimiziramo posamezno stran.
- Nagovor prilagoditi ciljni skupini
- Ne pretiravati z dolžino – nekje do 150 znakov naj bi bilo optimalno.
- Dodati tudi ključne podatke – npr. telefonsko številko podjetja.

Z ustrezno napisanimi meta opisi lahko ustvarimo ključno prednost pred ostalimi spletnimi mesti, ki se pojavijo na seznamu zadetkov. Zato je gotovo smiselno posvetiti nekaj časa pisanju dobrih meta opisov.

*
No prav na tej vrzeli je se začel vzpon Googla, ki je za razliko od ostalih rezultate poizvedb razvrščal z algoritmom, ki se ni zanašal neposredno na lastnike spletnih mest, ampak na tretjo stran: skoraj največji pomen je in še vedno daje zunanjim povezavam na spletno mesto. S tem je bistveno izboljšal relevantnost zadetkov v primerjavi s takratnimi konkurenti.

Ste se že vprašali, če kdo zakupuje vaše zaščiteno blagovno ime, vaš brend? Morda ne, morda pa je pravi  čas da začnete razmišljati tudi o temu. Sam sem znova začel tuhtati danes, ko sem naletel na spodnji primer.

Ok, Innovatiff očitno išče razvijalce, kar je legitimno. Ni pa legitimno, da za prikazovanje svojih oglasov zakupuje ključno besedo Renderspace. Če zadevo prenesemo na globalno raven, bi bilo to nekako tako, kot če bi Pepsi zakupil ključno besedo Coca Cola.

Omenjeni primer je prvi tip nelojalne uporabe blagovnih zaščitenih imen. Torej uporaba tujega zaščitenega tržnega imena kot ključne besede za sprožanje lastnega oglasa. To lahko pomeni tudi izkoriščanje konkurentovih naporov vloženih v trženje. Druga možnost je uporaba zaščitenega tržnega imena v besedilu oglasa. Tretja možnost pa je kombinacija prvih dveh, s čimer se poskuša ustvarjati zmedo pri uporabnikih v upanju, da bodo povezali konkurentovo blagovno ime z lastnim.

Glavna težava pri nelojalni uporabi zaščitenih tržnih znamk v okviru kontekstualnih besedilnih povezav je nedorečenost pravil igre, saj je to v pravnem smislu sivo področje. Dodatno pa situacijo zapleta stališče iskalnikov, ki se z izjemo drugega primera otepajo odgovornosti in jo prenašajo na lastnika zaščitenega tržnega imena z argumentom, da sami ne kršijo zakonodaje in da sistem zlorabljajo oglaševalci sami. Problematika je torej prepuščena vesti vsakega posameznega oglaševalca.

Omenjen primer me je torej predvsem zmotil, ker Innovatif spoštujem in mislim, da mu take prakse ne pritičejo. Spletna agencija bi vendarle morala biti zgled dobrih, ne slabih praks. Res je, da ni vedno lahko, ampak pri takih stvareh je relativno jasno.

S tem, ko nekdo zakupi ključno besedo konkurenta pove, da uporabnika in iskalniškega okolja ne razume, saj mu vsiljuje nekaj kar ni iskal in kar ne potrebuje. Vsiljenih tržnih sporočil pa je že več kot preveč na klasičnih medijih. Tako zlorabljati trženje na iskalnikih je torej nesmisel in pomeni zanikanje edinstvenega potenciala, ki ga to ima z vidika preseganja množične vsiljene komunikacije, ki smo jo že tako preveč vajeni na klasičnih medijih.

Lastno spletno prisotnost je potrebno skbrno negovati in vidik iskalnikov ni nekaj, kar bi si lahko privoščili zanemariti.

En izmed ključnih dejavnikov, ki vplivajo na uporabniško izkušnjo je gotovo hitrost delovanja spletnega mesta in hipno odzivanje na zahteve uporabnika. Odkar se je razmahnil širokopasovni dostop je bilo to vprašanje nekako potisnjeno v ozadje. Vsekakor pa ni odveč, če naredimo kar se da za hitro delovanje spletnega mesta in ga ne obtežujemo z malomarno napisano kodo.

Vendar je ugotoviti, kaj bi bilo potrebno spremeniti oziroma popraviti, da bi spletno mesto delalo hitreje, vsaj za uporabnike nevešče programiranja, kakršen sem tudi sam, lahko prezahtevna naloga. Ena izmed elegantnih rešitev kako se takim mukam izogniti je kombinacija dveh dodatkov za Firefox. Prvi je Firebug, drugi pa Yslow.

Firebug omogoča hipen dostop do vseh potrebnih informacij o kodiranju in zgradbi spletnega mesta neposredno med brskanjem. Posebej se mi je prikupila Inspect funkcija s katero se za vsak element spletnega mesta, ki je trenutno pod miškinim kurzorjem poudarjeno izpiše koda. Precej uporabna tudi kadar je potrebno hitro pogledati za malomarnostmi v kodi z vidika optimizacije v iskalnikih.

A kadar integriramo v Firebug še Yslow se podatki na razpolago še povečajo. Yslow samodejno analizira in oceni dejavnike hitrosti delovanja spletnega mesta na skali od A do F. Hkrati pa še pri vsakemu opozori, kaj je narobe in svetuje kako posamzeno zadevo popraviti. Če razlaga ni dovolj je na voljo še obširnejša v help zavihku.

Skratka spletno mesto ne deluje nikoli dovolj hitro,  s kombinacijo obeh orodij bo mogoče malo hitreje.

Sistem Google Adwords je pred kratkim uvedel možnost demografskega ciljanja. Slednje omogoča spremljanje števila klikov in prikazov glede na spol in starost. To pomeni, da sedaj vemo ali so se naši oglasi kazali moškim ali ženskam, najstnikom ali upokojencem.

Sistem omogoča tudi dve zelo uporabni možnosti. Določimo lahko, da smo za prikaz oglasa naši ciljni skupini pripravljeni plačati višjo ceno na klik. Še bolje pa je, da lahko določimo da se oglasi prikazujejo samo naši ciljni skupini. Če bi npr. prodajali športne motocikle, bi lahko bila ciljna skupina moški od 25. do 35. leta starosti.

Demografsko ciljanje je v klasičnem oglaševanju ena izmed osnovnih segmentacij trga, ki pa ne obsega samo spola in starosti, ampak še kopico drugih kategorij (npr. dohodek, izobrazba politične preference itd.). Namen segmentacije je s čimveč lastnostmi opisati želeno ciljno skupino in nato samo tej ciljni skupini posredovati zanjo relevantna sporočila. Kar je lepa ideja, a se v praksi ne obnese vedno, ker so izdelave takih profilov v končni fazi približki in predvidevanja.

Pri iskalniškem marketingu je trik ravno v tem, da nismo mi tisti, ki uporabnika ciljamo z oglasi, ampak je on tisti, ki pove kdaj in kaj ga zanima ter si posledično sam izbere oglas ter nanj klikne. Zato potreba po ustvarjanju segmentov, za katere je mogoče predvidevati, da jih bo naše sporočilo zanimalo bolj kot druge do neke mere odveč. Vseeno pa demografija pomaga pri natančnosti ciljanja oglasov in zato je omenjena novost sistema Google Adwords dobrodošla.

Bi jo pa lahko mirno označili z beta in zaenkrat, kot sicer pionirsko, a še ne revolucionarno. Najprej zato, ker v načinu demografskega ciljanja oglasov, Google Adwords ne upošteva kontekstualne relevance strani, kjer je oglas prikazan, kot je sicer običajno. Zdi se mi, da bi morala principa nujno biti združena.

Nato zato, ker je delež vseh klikov in prikazov za katere izvemo podatke o spolu in starosti uporabnikov precej majhen. Google navaja, da podatke pridobiva neposredno iz raznih social networking spletnih mest, seznam pa je relativno neobsežen. Sta pa vključena npr. Youtube in Myspace.

Nenazadnje pa še zato, ker podatki o segmentaciji niso integrirani v splošen pogled k vsem ostalim, ampak ločeno v pogled urejevanja nastavitev kampanj in ker so na razpolago samo za zadnjih sedem dni in še kaj bi se našlo.

Skratka zanimiva novost, ki pa jo bo moral Google še dodobra izboljšati. Zanimivo bo tudi videti, kako in če bo premagal oviro zbiranja podatkov o uporabnikih tudi iz ne social networking spletnih mest ter ob tem še vedno spoštoval njihovo zasebnost.

Podatki o obiskanosti spletnega mesta sami po sebi ne povedo prav veliko. Potrebno jih je postaviti v kontekst, a običajno se moramo opirati na nenapisana pravila ali na izkušnje. Sedaj je mogoče v Google Analytics podatke o svojem spletnem mestu primerjati s podobnimi spletnimi mesti.

Pred približno dvema tednoma se je bilo mogoče vključiti v ta program, zaenkrat še pod oznako beta. Strinjati se je sicer treba s tem, da se tudi naši podatki anonimno uporabljajo. No sedaj je že mogoče uporabljati nov pogled Benchmarking, ki je umeščen v sklop Visitors.

Omogoča primerjavo s podobnimi spletnimi mesti  glede na velikost in zlasti kategorijo. Obstaja več kategorij s posameznimi podkategorijami, kar pomeni, da se lahko primerjamo s spletnimi stranmi, ki imajo podobno ciljno skupino – npr. turizem ali natančneje kar hoteli. Tako lahko preverimo, če je med velikonočnimi prazniki padel obisk samo nam, ali tudi konkurenci. Prav take informacije pa so res relevantne, saj lahko bolje razumemo pomen posameznih kazalcev.

Zaenkrat sicer pogrešam možnost neposredne primerjave tudi v ostalih sklopih, kot je to npr. na voljo za primerjave s povprečnimi vrednostmi za lastno spletno mesto. Ampak kljub tej in še nekaj drobnih pomanjkljivosti mi je novost kar všeč.